Pomanjkanje železa

21. februarja. 2020

Znaki pomanjkanja železa se kažejo predvsem na mladih listih kot kloroza, kar pomeni, da so listne žile zelene, med njimi pa list porumeni. Železo je zelo pomembno pri izgradnji klorofila, ki daje rastlinam zeleno barvo, obenem pa med rastjo spodbuja nastajanje pomembnih encimov, ki sodelujejo pri asimilaciji, fotosintezi, dihanju in razgrajevanju nitratov.

Zavijač

21. februarja. 2020

Zavijači so skupina nočnih metuljev, ki so ime dobili zaradi nekaterih vrst gosenic, ki zvijajo liste, s katerimi se prehranjujejo. Njihov napad prepoznamo po tem, da plodovi odpadajo, so navrtani, v notranjosti pa opazimo rov do peščišča.

Vrbar

21. februarja. 2020
Vrbar (Cossus cossus)

Vrbar (Cossus cossus) spada v skupino metuljev (Lepidoptera). Odrasli osebki se začnejo pojavljati v maju. Škodo povzročajo ličinke, ki delajo izvrtine v lesu. Sprva poškodujejo le predel kambija, nato pa se zavrtajo globlje v les. 

Uši na rastlinah

21. februarja. 2020

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so družina žuželk, v katero sodi okoli 4.000 vrst, od teh pa se kar 250 vrst prehranjuje s kulturnimi rastlinami. Čeprav so uši zelo majhni škodljivci (večina med 2 in 3 mm), lahko v zelenjavnih, sadnih, okrasnih in drugih nasadih povzročijo veliko škode. S sesanjem rastlinskih sokov rastlino slabijo, povzročajo deformacije na listih, hkrati pa lahko prenašajo viruse in tako še dodatno ogrožajo rastlino gostiteljico.

Medeči škržat

21. februarja. 2020
Medeči škržat

Škodljivec se pojavlja na različnih rastlinah, prav tako tudi na češnjah. Najpogosteje ga najdemo na Primorskem. Žuželka prezimi v obliki jajčeca, ličinka se iz njega razvije v prvi polovici maja. Po izhodu iz jajčeca se ličinke pomaknejo na spodnjo stran listov in se začnejo prehranjevati na listnih žilah z rastlinskimi sokovi. V tem obdobju so živali zelo slabo mobilne in se gibljejo le po posamezni levitvi. Prvi odrasli osebki se začnejo pojavljati v prvi polovici junija. Močan napad tega škodljivca je bil zabeležen pred nekaj leti na Primorskem. Poleg češenj in ostalih koščičarjev so se metulji pojavljali tudi na okrasnih rastlinah.

Jablanov cvetožer

21. februarja. 2020

Popki jablanovih cvetov se ne odprejo, cvetni listi so porjaveli v času, ko so zdravi cvetovi že odprti. Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se na na sadnem drevju pogosteje pojavlja predvsem v bližini gozdov. Hroščki prezimijo v gozdu pod lubjem, lišaji in mahovi. Je hrošček rilčkar, velik 6 mm, ki začne letati v marcu. Sicer nekoliko objeda mlade nabrekle jablanove brste, vendar s tem ne povzroča velike škode. Samice odložijo jajčeca v luknjice brstov, ki so jih naredile med hranjenjem. Iz teh jajčec se čez 5 do 10 dni izležejo žuželke, ki izjedajo notranjost cveta – pestič in prašnike ter tudi del plodnice.

Češnjeva muha

21. februarja. 2020

Prepoznavni znaki: po zunanjosti je plod videti zdrav, v notranjosti pa je škodljiva ličinka češnjeve muhe.  Ogrožene rastline: srednje in pozne sorte češenj, divja češnja, včasih tudi višnje, kovačniki in dren. 

Breskov zavijač in molj

21. februarja. 2020
breskov zavijač

Pogosta škodljivca breskev sta molj in breskov zavijač. Slednji je sivorjavi metuljček, ki ima štiri rodove letno. Prvi rod se pojavi konec aprila in v začetku maja. Samička breskovega zavijača odloži jajčece na vršičke in liste poganjkov. Iz jajčec se izleže gosenica, ki se zavrta v vršičke poganjkov, ki se sušijo, iz njih pa se cedi smola. Nato se gosenica zavrta v plodove – v enem plodu lahko najdemo tudi do štiri gosenice.

Brazdasti trsni rilčkar

21. februarja. 2020

Polkrožne objede listnih robov rododendrona povzroča brazdasti trsni rilčkar, ki je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec. Takšno ime je dobil, ker pogosto povzroča škodo na trti in ima podolgovat, rilčku podoben sprednji del telesa. Odrasli hroščki objedajo liste, njihove ličinke pa stebla in korenine. Poškodbe so pogosto usodne, saj se grmiček s požrto skorjo in koreninami hitro posuši.

Ameriški kapar

21. februarja. 2020

Ameriškega kaparja najdemo na jablanah, hruškah, črnem ribezu, pa tudi na breskvah, slivah in češp­ljah. Škodo povzroča s sesanjem rastlinskih sokov, posledica pa je venenje in vnos virusov v rastlino.

Agrumov volnati kapar

21. februarja. 2020
volnati kapar citrusov

Samice so navadno prisesane na stalno mesto in, tako kot ličinke, s posebnim sesalom sesajo sokove iz različnih organov rastlin. Agrumov volnati kapar ob sesanju izloča tudi obilo medene rose, sladkaste tekočine, na katero se naselijo glivice sajavosti. Zaradi teh škodljivih izločkov, se napadeni organi deformirajo in spremenijo barvo.

Škrlup

21. februarja. 2020
Škrlup na hruški

Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem pri srednje poznih in poznih sortah breskev in nektarin ter tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.

Sušica na malinah in robidah

21. februarja. 2020
Sušica na malinah in robidah

Bolezen se izrazi na olesenelih poganjkih. Povzročata jo dve glivi, ki ju spoznamo po velikih temno vijoličastih elipsastih lisah, ki so najpogosteje ob brstih ter glivi, ki jo spoznamo po razbrazdanem lubju na spodnjem delu poganjka. Glivi se vraščata v prevodne cevi in neposredno pred zorenjem plodov, ob toplem vremenu, povzročita rumenenje listov in sušenje plodov.

Siva plesen

21. februarja. 2020
Siva plesen

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin.

Peronospora vinske trte

21. februarja. 2020
Peronospora na vinski trti

Gliva, ki prenaša bolezen, prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju. Zimski trosi na odpadlem listju spomladi vzkalijo v posebne trosovnike, iz katerih se razvijejo zoospore. Veter in dežne kapljice prenesejo zoospore na lističe, kjer kalijo. Prve okužbe se pojavijo v drugi polovici maja. Zoospore kalijo skozi listne mreže. Čez nekaj dni lahko opazimo prve vidne znake – rumenkasto oljne madeže, nato se pojavi plesniva prevleka, kjer se tvorijo poletni trosi, ki so vzrok za nadaljnje širjenje bolezni. Peronospora okuži vse zelene dele vinske trte, vendar pa naredi največ škode na grozdju in listju. Grozdne jagode lahko okuži vse dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna (5 do 7 mm) in se ne obdajo z voščenim poprhom. Pozneje je lahko okužba tudi prek pecljev.

Pepelovka vinske trte – oidij

21. februarja. 2020
Oidij na vinski trti

Oidij vinske trte prezimi kot micelij v brstih, od koder spomladi požene svoje hife na že odgnale poganjke in liste. Gliva prerašča po površini listov, od koder v notranjost rastejo sesalne bradavice. Oidiji za kalitev ne potrebujejo vodnih kapljic, ker sami vsebujejo dovolj vode. Prezimi tudi v obliki spolnih plodišč na listih, mladicah in martinčkih, ki ostanejo čez zimo v vinogradu.

Pepelasta plesen ali pepelovka v vrtu

21. februarja. 2020
Pepelasta plesen na vrtnicah

Pepelasta plesen ogroža večino rastlin v našem vrtu. V ekološkem vrtnarjenju je v boju proti bolezni obvezna preventiva s temi ukrepi.

Pavje oko

21. februarja. 2020
Pavje oko

Najpogostejša bolezen, ki prizadene oljčno drevo se imenuje pavje oko. Običajno s pojavi v nasadih, kjer se zadržuje vlažen zrak. Pogosteje se pojavi na sorti Istrska belica. Bolezen napada predvsem listje. Ob močnem napadu listi odpadejo in to v glavnem v spodnjem delu krošnje, tako, da lahko že na daleč opazimo obolelo drevo. Najprej se na listih pojavijo okrogli madeži sivkaste barve, ki se kasneje razširijo in jih obda rumenkast obroč.

Monilija – sadna gniloba

21. februarja. 2020
Monilija - sadna gniloba

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče. Naseli se na cvetovih, ki se pozneje posušijo in obvisijo na vejicah, kjer opazimo kupčke sivkaste plesni. Pogosto so napadene cele vejice, ki se posušijo. Na koščičarjih gliva najpogosteje okuži odprte cvetove. Po okužbi najprej počrnijo pestič, prašniki ter notranji deli cveta. Okužba se lahko razširi tudi na vejico in na druge cvetove.

Listna luknjičavost koščičarjev

21. februarja. 2020
Listna luknjičavost koščičarjev

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih. Na listih povzroča okrogle rdeče-rjave pege s premerom 2 do 5 mm, ki so včasih obdane z rdečim robom. Luknjica nastane, ko notranji, odmrli del pege izpade.

Jablanova pepelovka

21. februarja. 2020
Jablanova pepelovka

Gliva se pojavi kot belo siva prevleka, ki postopoma prekrije ves list. Okuženi listi so ožji in nagubani; gliva okuži tudi poganjke in rozete. Na okuženih plodovih se ob hudem napadu pojavlja rjasta prevleka. Micelij prezimi v spečih brstih, spomladi razvije konidije, ki omogočajo zgodnje primarne okužbe na mladih listih. Gliva izčrpava liste, ki porjavijo, se od roba začnejo sušiti in starejši kmalu odpadejo. Če je list preobilno omočen z vodo, je nevarnost okužbe močno zmanjšana, zato dež zadržuje razvoj bolezni.

Jablanov škrlup

21. februarja. 2020
Jablanov škrlup

Škrlup okuži liste, cvetove, plodove in tudi zelene poganjke. Najprej se pojavijo rjavo črne okrogle pege, pozneje tkivo odmre. Pri hudih okužbah se pojavijo številne pege, ki se lahko tudi združijo. Listje hira, ne more asimilirati in tudi odpade. Na plodovih so podobne pege, ki v zadnjih stadijih oplutenijo in razpokajo. Začetno obdobje najmočnejših okužb traja približno dva meseca (do konca junija). Od okužbe do vidnih znakov preteče 9 do 17 dni, odvisno od temperature in omočenosti.

Jablanov rak

21. februarja. 2020
Jablanov rak

Na mladih poganjkih se del lubja vdre v les in nad tem delom se poganjek posuši. Bolj odporne rastline naredijo okoli rane kalus (hrasto). Na močnih rastlinah se rak pokaže kot zadebelitev na deblu in vejah. Če se rana ne zapre uspešno, pride do odprtih ran. Jeseni in spomladi opazimo na rastlini tudi odprta trosišča. Gliva lahko okuži tudi plodove in povzroči gnilobo. Bolezen se bolj pogosto pojavlja na vlažnih in hladnih tleh.

Hruševa rja

21. februarja. 2020
Hruševa rja

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Hrušev ožig ali ognjevka

21. februarja. 2020
hrušev ožig ali ognjevka

Bolezen se pojavlja na hruški, jablani, nešplji, kutini in glogu. Listi postanejo rjavi ali črni ter se ukrivijo navzdol. Bolezen se zelo hitro širi z rastline na rastlino.

Breskova kodravost

21. februarja. 2020
Breskova kodravost

Mladi listi se zvijajo, kodrajo, mehurjasto nabrekajo ter se belkasto do rdečkasto obarvajo. Kasneje se sušijo in odpadajo. Lahko se pojavi tudi smolenje.

Botritis – Siva grozdna plesen

21. februarja. 2020
botritis ali siva grozdna plesen

Gliva se v vinogradu zadržuje na mumijah jagod in preostalih odmrlih delih grozda iz preteklega leta in tudi na drugih gostiteljskih rastlinah oz. plevelih. Spore, ki se širijo po vinogradu pozno spomladi okužujejo mladike, socvetja, cvetove in liste. Na jagodah, ki se okužijo v začetku razvoja, pomeni takoj po cvetenju se pogosto razvije predčasna kisla gniloba, a včasih spore glive ostanejo neaktivne vse do začetka zorenja jagod. Po okužbi jagode postanejo mehke in »vodene«, ki jih ob prisotnosti visoke vlažnosti oziroma vlage prekrije siva prevleka glive. Po okužbi jagode belih sort porjavijo, medtem ko rdečih zbledijo, pordečijo, kasneje pa vse jagode ovenijo, osušijo in nastanejo t. i. mumije, ki se povesijo.

Bolezni stebla ameriških borovnic

21. februarja. 2020

Bolezni stebla, kot so: rak skorje, odmiranje stebel in sušenje vej povzročajo odmiranje rodnih poganjkov.

Bela in rdeča pegavost jagod

21. februarja. 2020
listna pegavost na jagodah

Pri okužbi z belo listno pegavostjo se na listih pojavijo številne okrogle rjave do rdeče lise s svetlejšo sredino.

Antraknoza

21. februarja. 2020
antraknoza na jagodah

Bolezen se pojavi na plodovih v času zorenja. Pri jagodah jo spoznamo po udrtih črnih pegah, pri rdečem ribezu in ameriških borovnicah pa po rožnato obarvanih sporah na plodovih.

Ameriška kosmuljeva plesen

21. februarja. 2020

Bolezen se pojavlja na kosmulji in ribezu. Prvi znaki so svetlo sive mokaste prevleke na zgornjem delu lista ali na površini vršnega dela mladic. Prevleke so najprej posamične, imajo premer do 1 cm, kasneje se z razvojem bolezni širijo in spajajo, da včasih prekrijejo celo listno ploskev ali površino poganjka; kasneje svetle pege porjavijo. Okuženi listi se kodrajo, sušijo in odpadajo.

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.