Bela mušica oz rastlinjakov ščitkar

08. decembra. 2020

Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica je aktiven od maja do septembra, najpogosteje napada jajčevec, lubenice, melone, papriko in paradižnik.

Uši na rastlinah

21. februarja. 2020

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so družina žuželk, v katero sodi okoli 4.000 vrst, od teh pa se kar 250 vrst prehranjuje s kulturnimi rastlinami. Čeprav so uši zelo majhni škodljivci (večina med 2 in 3 mm), lahko v zelenjavnih, sadnih, okrasnih in drugih nasadih povzročijo veliko škode. S sesanjem rastlinskih sokov rastlino slabijo, povzročajo deformacije na listih, hkrati pa lahko prenašajo viruse in tako še dodatno ogrožajo rastlino gostiteljico.

Strune

21. februarja. 2020

Strune so ličinke hroščev pokalic in predstavljajo enega najbolj problematičnih škodljivcev na vrtu. Odrasle živali ne povzročajo škode, vendar jih moramo odstranjevati, saj se intenzivno razmnožujejo.

Požrešne ličinke so glisticam podobni rdeče-rjavi črvički, ki v dolžino zrastejo od 15 do 35 mm. V tleh ostanejo tri leta, v tem času pa lahko z glodanjem gomoljev, korenov in korenin povzročijo veliko škode.

Sovke

21. februarja. 2020
Sovke

Sovke so nadležni škodljivci trate. Njihove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v vlažnem vremenu.

Polži

21. februarja. 2020

Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev in po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage.

Koreninske uši

21. februarja. 2020

Koreninske uši se vse od aprila pa do septembra lahko pojavijo na koreninah rastlin, najpogosteje na endiviji, radiču, korenčku ali solati.

Koloradski hrošč

21. februarja. 2020
Koloradski hrošč

Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) je dolg okoli 10 mm. Prezimi v zemlji, konec aprila ali v prvi polovici maja, ko temperatura doseže 20oC, pa se preseli na nasade krompirja ali jajčevca, kjer se prehranjuje z listjem.

Kapusova sovka

21. februarja. 2020

Gosenice kapusove sovke so izredno velike in lahko merijo tudi skoraj 5 cm v dolžino. Najprej so zelene nato pa potemnijo. Pojavljati se začnejo junija, imajo pa več generacij, tako vrtnine ogrožajo vse do septembra. Prija jim vlaga, zato so v deževnih obdobjih lahko tako razmnožijo, da poškodujejo precejšnji del pridelka. Podnevi se rade skrivajo v tleh, ponoči pa prilezejo na rastline, da bi se prehranjevale. Obžirajo tako podzemne dele rastlin kot tudi stebla in liste.

Kapusova hržica

21. februarja. 2020

Kapusova hržica (Contarinia nasturtii [Kieffer]) največ škode naredi na zelju in cvetači, ogroža pa tudi ostale kapusnice. Škodljivka meri komaj poldrugi milimeter, ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Njena bela do rumena ličinka, ki doseže poltretji milimeter, prezimi v tleh, spomladi pa se zabubi. 

Kapusov belin

21. februarja. 2020

Kapusov belin (Pieris brassicae) je metulj z belimi krili s črnim robom. Na krilih opazimo preproznavne pike. Pojavlja se 2x do 3x letno. Prvi metulji začnejo letati aprila in v začetku maja. Takrat odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov vrtnin, najpogosteje brokolija, brstičnega ohrovta, cvetače, kitajskega zelja, kolerabice, ohrovta ali zelja. Iz jajčec se v 10 dneh razvijejo gosenice, ki se hranijo z listi vrtnin. Tako delajo škodo kake 3 do 4 tedne, nato se na rastlini zabubijo.

Fižolar

21. februarja. 2020

Fižolar je hrošček ovalne oblike velikosti od 3 do 4,5 mm, skoraj črne barve. Najdemo ga v shrambah in skladiščih, kjer je fižol. Tam samice odlagajo jajčeca med zrnje, belkasto rumene ličinke z rjavo glavo in zavitim telesom pa se vanje zavrtajo in delajo votlinice. V posameznem zrnu je lahko do 20 ali 30 ličink! Njihovo prisotnost pa prepoznamo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnju vidimo nekakšna okenca.

Čebulna muha

21. februarja. 2020

Čebulna muha je rjavo siva, drobna žuželka z dolgimi nogami. Ogroža čebulo, por, česen, šalotko, drobnjak in šopasto čebulo. Odrasla muha je velika 5 – 7 mm, sivkasto rjavo obarvana, z rahlo zelenkastim odtenkom in ima dolge črne noge.

Bolhači

21. februarja. 2020

Bolhač ogroža rastline vse od aprila pa do septembra. Najpogosteje ogroža črno redkev, kitajsko zelje, kolerabo, krešo, rukolo, hren, ohrovt, redkvice, zelje in listnati ohrovt.

Bela mušica ali rastlinjakov ščitkar

21. februarja. 2020

Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica je aktiven od maja do septembra, najpogosteje napada jajčevec, lubenice, melone, papriko in paradižnik.

Solatna plesen

21. februarja. 2020
Solatna plesen

Solatna plesen napada predvsem solato v pregostih posevkih. V deževnih obdobjih in na težkih tleh lahko solata tudi povsem propade. Solatna plesen napada solato zlasti spomladi od aprila do junija, pa tudi septembra.

Siva plesen na vrtninah

21. februarja. 2020
Siva plesen na čebuli

Siva plesen je bolezen, ki je navzoča povsod v naravi, zato se pojavlja precej pogosto. Škodo lahko povzroča glede na vremenske razmere čez celo leto. Zgodaj spomladi se lahko pojavi siva plesen kot povzročitelj padavice rastlin. Mlade nežne rastline paradižnika lahko propadejo že kmalu po vzniku.

Siva plesen

21. februarja. 2020
Siva plesen

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin.

Rje

21. februarja. 2020
Rja na vrtninah

Vse od junija do septembra se na listju fižola, zelene, čebule, pora in česna lahko pojavijo rjave pege, na spodnji strani lista pa so kupčki trosov. 

Rja na čebulnicah

21. februarja. 2020
Rja na čebulnicah

Rja se pojavi zlasti na čebulnicah kot so čebula, por, šalotka, česen in drobnjak. Bolezen napada liste, mlade poganjke in stebla. Na listih se rja pojavlja različno, najpogosteje v obliki okroglih peg rumenkaste, rdeče, rjave ali črne barve. Rastline, ki so neenakomerno oskrbovane z vodo, so močneje izpostavljene okužbi z rjo. Parazitska gliva izčrpava gostiteljsko rastlino, ki se lahko zaradi premočne okužbe posuši in propade.

Plesen bučnic

21. februarja. 2020
Plesen bučnic

Bolezen se pojavlja med junijem in septembrom in povzroča nastanek okroglih, najprej klorotičnih peg. Te postanejo kasneje temne ali rjavo rdeče ter se razširijo do listnih žil. Listi so videti mozaični, propadajo. Napadeni deli rastline se sušijo in propadajo.

Pesna listna pegavost

21. februarja. 2020
Pesna listna pegavost

Pesna listna pegavost se širi predvsem v območjih s toplo in vlažno klimo. Pegice na listih močno zmanjšajo presnovo, zato se pridelek zmanjša. Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Njene znake prepoznamo po sivkastih pegah z rdečim robom.

Pepelaste plesni na vrtninah

21. februarja. 2020
Pepelasta plesen na solati

Bolezen se pojavlja zlasti v poletju, med junijem in septembrom. Na zgornji strani listov se pojavijo beli okrogli madeži, najbolj pogosti so na mladih listih. Z drgnjenjem jih sicer lahko odstranimo, a to ne pomeni, da smo bolezen odpravili. V nadaljevanju mlado listje zaostane v rasti, spremeni pa se tudi njegova oblika. 

Pepelasta plesen ali pepelovka v vrtu

21. februarja. 2020
Pepelasta plesen na vrtnicah

Pepelasta plesen ogroža večino rastlin v našem vrtu. V ekološkem vrtnarjenju je v boju proti bolezni obvezna preventiva s temi ukrepi.

Krompirjeva ali paradižnikova plesen na paradižniku

21. februarja. 2020
Paradižnikova plesen

Če okuži paradižnik, njegovi listi začnejo rumeneti, rjaveti in propadati, porjavijo pa tudi plodovi, ki v najhujšem primeru zgnijejo. Prvi znak za bolezen so sivo zelene pege na listih, v vlažnem vremenu na spodnji strani listov opazimo tudi snežno belo plesnivo prevleko. Paradižnikova plesen spada med najpogostejše in tudi najbolj nevarne bolezni paradižnika, napade pa lahko tudi krompir. Ravno vlažno vreme ima pri širjenju bolezni odločilno vlogo – paradižnikova bolezen se v deževnih letih skoraj neustavljivo hitro širi. V poznem poletju se pojavi tudi na plodovih, ki se okužijo skozi pecelj ploda. Okuženo mesto porjavi, postane nekoliko ploščato, razpoka in otrdi. Ko se bolezen enkrat pojavi, lahko zelo hitro uniči cel nasad. Tako moramo rastline zaščititi še preden se bolezen sploh začne, priporočljivo pa je tudi, da si izberemo bolj odporne sorte paradižnika.

Padavica

21. februarja. 2020
Padavica

Padavica se lahko pojavi vse leto in na vseh rastlinah (vrtnine in okrasne rastline), prepoznamo pa jo po poleženih rastlinicah in stanjšanih steblih. 

Okrogla listna pegavost paradižnika

21. februarja. 2020
Okrogla listna pegavost paradižnika

Bolezen ogroža paradižnik med junijem in septembrom. Prepoznamo jo po ostro omejenih rdečkastorjavih pegah, ki se na sredini posušijo in postanejo svetlejše. 

Listna pegavost zelene

21. februarja. 2020
Listna pegavost zelene

Bolezen se lahko na zeleni pojavi vse od junija do septembra. Prepoznamo jo po rumenkasto sivih pegicah, na katerih so črne točke – plodišča s trosi.

Kumarni mozaik

21. februarja. 2020
Kumarni mozaik

Virusna bolezen napada zlasti kumare, buče in tudi paradižnik. Listi se deformirajo, opazimo nekrozo listnih pecljev, listov in plodov.

Kumarna pepelovka

21. februarja. 2020
Kumarna pepelovka

Na listih rastlin se pojavljajo beli plesnivi madeži, listi se sušijo in propadajo. Na steblih in plodovih vidimo plesen. Bolezen se pojavlja na kumarah, lubenicah in bučah od junija do avgusta. 

Kapusna plesen

21. februarja. 2020
Kapusna plesen

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na zelju, redkvicah, hrenu in redkvi. Na zgornji strani listov opazimo rumenkaste pegice, na spodnji strani pa belkasto prevleko.

Grahova plesen

21. februarja. 2020
Grahova plesen

Na kličnih in drugih listih graha opazimo rumene pege, spodaj pa plesnivo prevleko. Listi so iznakaženi. Steblo je odebeljeno, med členki pa krajši.  Stroki se ne oblikujejo a li pa so pegasti.

Golšavost kapusnic

21. februarja. 2020
Golšavost kapusnic

Bolezen je tipična posledica neprimernega kolobarjenja na vseh kislih tleh, teh pa na področju ljubljanskega barja ne manjka. V primeru, da zelje ali druge kapusnice (ohrovt, cvetača, brokoli,…) več let zapored pridelujemo na istem mestu se močno poveča verjetnost razvoja golšavosti. Gliva okuži korenine, ki se še dodatno okužijo npr. z bakterijami, ki povzročajo gnitje. Iz okuženih delov pride gliva v tla, kjer ostane živa več let. Upoštevati moramo načela pravilnega kolobarja na kislih tleh in tleh z manjšo vsebnostjo organske snovi, kjer se negativni učinki slabega kolobarjenja pojavijo hitreje kot na s humusom bogatih in nevtralnim tleh.

Gniloba plodov paprike

21. februarja. 2020
Gniloba plodov paprike

Gre za glivično bolezen, ki hitro uniči celotno rastlino. Plodovi paprike postanejo temnozeleni, vodeni. Meso zgnije, plodovi se grbančijo in sušijo. Bolezen se ohrani v zemlji in na rastlinskih ostankih. Najpogosteje se pojavi ob premočnem zalivanju, dežju, tekom poletja. S paprike se hitro preseli še na ostale plodovke (paradižnik, jajčevec, kumare, buče, bučke,…)

Fižolova vdrta pegavost

21. februarja. 2020
Fižolova vdrta pegavost

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Črnoba kapusnic

21. februarja. 2020
Črnoba kapusnic

Bolezen črnoba kapusnic vse od junija pa do oktobra ogroža zelje, brokoli, ohrovt in cvetačo. Na listih rastlin opazimo majhne sive pege, ki pozneje potemnijo in se med seboj združijo. Roža cvetače porjavi.

Črna žilavka kapusnic

21. februarja. 2020
Črna žilavka kapusnic

Bakterijska bolezen kapusnic se pojavlja vse od junija do oktobra in ogroža predvsem zelje, cvetačo, brokoli in ohrovt. Tkivo ob robu listov začne rumeneti, rumenenje se širi proti sredini. Na klorotičnem ali navidez zdravem listju se pojavijo temni obrisi listnih žil v obliki mreže. Gnitje se lahko začne tudi v sredini glave zelja.

Čebulna plesen

21. februarja. 2020
Čebulna plesen

Čebulno plesen povzroča gliva Peronospora destructor. Bolezni ustreza toplo in vlažno vreme. Prvi simptomi bolezni je pojav rdečkasto sive žametne rasti na listih. Okuženi listi kmalu porumenijo, povesijo in odmrejo.

Beluševa rja

21. februarja. 2020
beluševa rja

Bolezen ogroža šparglje oz. beluše vse od junija do avgusta. Prepoznamo jo po bledih pegah s sporami rje na sredini na steblih ali listih rastline. 

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.