Fižol – nizek

Nizek fižol spada med stročnice. V višino zraste okoli 0,5 m. Stroki so zelene, rumene barve ali lisasti. Izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Nizek fižol ne potrebuje opore.

Koristni nasveti za nego rastline:

Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 21

Razdalja v vrsti: 7 cm

Razdalja med vrstami: 40 cm

Temperature sajenja (minimalna): 8°C

Minimalna temperatura za rast: 8°C do 10°C

Izberite najboljšega soseda

Priporočena zelišča in cvetje za mešani posevek:

Šetraj, Žajbelj

Primerne cvetlice, zelišča:

Žajbelj, Šetraj

Priprava tal in sajenje nizkega fižola

Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od konca aprila do konca avgusta. Zrnatega sejemo do začetka avgusta. Za nizki stročji fižol sejemo večkrat, tako ga imamo vedno na razpolago. Zadnji uspešni datum setve je konec avgusta. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Nizki fižol sejemo, ko se zemlja ogreje vsaj na 8°C, visokega pa še nekaj pozneje. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu. Ni ga potrebno sejati v kupčke, sejemo ga v vrstico, da je medvrstna razdalja najmanj 30 centimetrov, novejše sorte sejemo še bolj narazen (Antea, Tiber), 40 centimetrov, v vrsti posejemo na vsakih 10 centimetrov eno do dve zrni. Nizki fižol sejemo na stalno mesto od konca aprila do konca avgusta, zrnatega le do začetka avgusta. Sejemo večkrat, da ga imamo vedno na razpolago. Zemlja naj bo ogreta vsaj na 8°C, sicer bo vznik slab, rastlinice pa oslabljene ter pogosto bolne. Sejemo ga na razdaljo 0,5 x 0,4 m. Nizki stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt ali cvetačo. Nizek fižol ni treba sejati v kupčke. V vrsti posejemo na vsakih 10 cm 1 do 2 zrni.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje

Nega nizkega fižola

Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo poldrugi meter dolgo vrstico nizkega fižola za oskrbo čez leto. Nizki stročji fižol ne potrebuje svoje gredice, sadimo ga ob rastline, ki se razvijajo počasi, saj hitro prekrije gredice, da niso dolgo časa gole. Tako ga najpogosteje sadimo med zelje, ohrovt, brstični ali kodrolistni ohrovt ali cvetačo. Tudi med krompir ga sadimo, ko ga zadnjič ogrnemo. Na dobro založenih vrtovih ne potrebuje posebnega gnojenja.
Fižol potrebuje kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Najdemo jih v vsaki bolje založeni trgovini. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi.
Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem.
Namakanje je posebej potrebno le v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Namakanje je potrebno le v času cvetenja; če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša, cvetovi odpadajo. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, a nikakor po listih in cvetovih. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita. Zalivamo zmerno in sicer vso rastno dobo približno 2 x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje

/

Najpogostejše težave nizkega fižola

Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Proti tem se zavarujemo z naravnim Bio Plantella gel proti polžem, s katerim naredimo neprehoden obroč okoli rastline.

Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen, bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena. Nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, takrat bolezni širimo tudi sami.

Najpogostejši škodljivci

Fižolar, Uši na rastlinah

Najpogostejše bolezni

Bela gniloba, Fižolova vdrta pegavost, Gniloba plodov paprike, Rje, Mastna pegavost, Viroze

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Fižol za zrnje pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli. Nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, saj takrat zelo hitro razširimo bolezni med rastline.

Kdaj in kako pobiramo:

Uporabna vrednost

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni tlak in sladkor.

Zdravilni učinki

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni tlak in sladkor.

Nazaj na koledar

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI:

Oglejte si še...