Fižol – visok

Visok fižol spada med stročnice. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo. Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Najbolj pisan pa je svet semena: veliko barv, oblik in velikosti najdemo v njem.

Koristni nasveti za nego rastline:


Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 2

Razdalja v vrsti: 100 cm

Razdalja med vrstami: 100 cm

Temperature sajenja (minimalna): 8°C

Minimalna temperatura za rast: 8°C do 10°C

Izberite najboljšega soseda

Koristne rastline v posevku:

Šetraj, Solata

Primerne cvetlice, zelišča:

Solata, Šetraj



Priprava tal in sajenje visokega fižola

Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. V zadnjih letih pa lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo, datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Posejemo ga tudi za ozimnico. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu. Visoki fižol sejemo v kupčke ob (včasih) kole, v novejšem času vrvice, v časih naših babic tudi ob koruzo.
Paziti moramo tudi na število rastlin v skupini. Pomembno je poznavanje sorte. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva. Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Skupine naj bodo narazen 1 meter. Sadimo v kupčke več semen skupaj okrog opore v rahla in vlažna tla.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje



Nega visokega fižola

Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem listne žile še ostajajo zelene, rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij. Najdemo jih v vsaki bolje založeni trgovini. Nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi. Namakanje je posebej potrebno je v času cvetenja, če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja do globine 20 cm vendar ne zalivamo po listih in cvetovih. Še slabše je če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se med namakanji zemlja ne izsuši. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita. Zalivamo zmerno in sicer vso rastno dobo približno 2 x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje



Najpogostejše težave visokega fižola

Suh in vroč zrak poleti je zanj pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, oploditev zelo slaba, praktično to pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Mnoge sorte bodo zacvetele šele v sredini avgusta.
Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Dodajamo magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem. Sorte z vijoličnimi stroki (Blue Lake) so, kot kaže, za vročino, pa tudi bolezni veliko manj občutljive.

Fižolova pegavost, fižolova rja, bela plesen, bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja, setev zdravega semena. Nikoli ne obiramo, kadar so rastline mokre, takrat bolezni širimo tudi sami.

Uši zatiramo z naravnim insekticidom Bio Plantella Kenyatox in s sajenjem žametnic ob nizki fižol ali kapucink ob visoki fižol, sajenje šetraja v mešanih posevkih.

Najpogostejši škodljivci

Fižolar, Uši na rastlinah

Najpogostejše bolezni

Bela gniloba, Fižolova vdrta pegavost, Gniloba plodov paprike, Rje, Mastna pegavost, Viroze

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Fižol za zrnje pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.

Kdaj in kako pobiramo:



Uporabna vrednost

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni sladkor in tlak.

Zdravilni učinki

Vsebuje veliko vlaknin, znižuje holesterol, uravnava prebavo, znižuje krvni sladkor in tlak.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: