Grah

Grah spada med stročnice. Gojimo ga zaradi zelenih strokov in zrnja. Cvetovi so bele ali vijolične barve. Stroki so zeleni in vsebujejo okrogla semena. Grah je pred uživanjem potrebno oluščiti. Stroke odrežemo na vrhu z nožem ali škarjami, zrnje bi moralo lepo pasti ven. Surovo zrnje operemo in uživamo v solatah ali pa kuhamo.

Koristni nasveti za nego rastline:


Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 20

Razdalja v vrsti: 5 cm

Razdalja med vrstami: 30 cm

Temperature sajenja (minimalna): 5°C

Minimalna temperatura za rast: 5°C

Izberite najboljšega soseda

Koristne rastline v posevku:

Koper, Ognjič, Gorjušica

Primerne cvetlice, zelišča:

Koper, Ognjič, Gorjušica



Priprava tal in sajenje graha

Grah ločimo po višini stebla v visoke in nizke sorte. Visoke sorte potrebujejo oporo. Poleg tega ločimo še sorte z gladkimi zrni in take, ki imajo nagubana semena. Nizki je zgodnejši in običajno dozori istočasno, srednje visoke in visoke sorte pa obiramo dalj časa, bolj jih obiramo, višji je pridelek. Poznamo pa tudi sorte, kjer je užitno tudi mladi stročje, Slovenci ga radi imenujemo sladkorni grah. Vendar ima ta lahko večje, ploščate stroke ali manjše, debelejše stroke z manjšimi zrni, pomembno je predvsem, da nimajo trde opne in so mladi stroki užitni.

Grah sejemo naravnost na stalno mesto. Za razliko od fižola, grah zelo uspešno kali tudi pri nizkih temperaturah, zato so priporočljive zelo zgodnje setve. Tako se izognemo ušem, graharju in pepelasti plesni.

Zadnji roki setve nizkega graha so do konca avgusta, vendar se poletne setve zaradi nevarnosti pepelaste plesni ne priporočajo. Visok grah sejemo do konca junija, vendar je bolj priporočljivo, da ga sejemo samo do konca maja.

Visoki grah sejemo ob mrežasto oporo, kot jo postavimo za kumare. V vrsti naj bodo rastline trideset centimetrov narazen, vrste pa vsaj meter. Medvrstna razdalja za nizki grah naj bo najmanj trideset centimetrov, tudi tu se priporoča opora, preizkušen način so razvejane veje grmičevja. Nizki grah lahko sejemo v tako imenovane pasove, široke petnajst centimetrov, v njih pa zrna narazen pet centimetrov, z razdaljo med njimi trideset centimetrov, tako pridelamo več graha. Oporo postavimo po sredini vrste, grah bo na njej rasel z obeh strani. Grah sejemo naravnost na stalno mesto na razdaljo 0,05 x 0,3 m kot zelo zgodnjo vrtnino ali naknadni posevek za jesenski čas. Zadnji roki za setev graha so do konca avgusta, vendar poletne setve niso priporočljive zaradi nevarnosti pepelaste plesni. Zelo uspešno kali pri nizkih temperaturah, zato sejemo zgodaj. Tako se izognemo ušem, graharju in pepelasti plesni. Visoki grah sejemo ob mrežasto oporo, kot jo postavimo za kumare. Oporo postavimo po sredini vrste, grah bo na njej rasel z obeh strani. Nizki grah lahko sejemo v tako imenovane pasove, široke petnajst centimetrov, v njih pa zrna narazen pet centimetrov, z razdaljo med njimi trideset centimetrov, tako pridelamo več graha.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje



Nega graha

V vročini pobiramo zelo mlade stroke graha z zrnjem, ker v vročini kakovost hitro pada. Sejemo naravnost na stalno mesto, od začetka marca (temperatura zemlje mora biti vsaj 5°C). Nizkega graha na dobro založenih vrtovih ni potrebno gnojiti, visoki grah, gnojimo z manjšimi količinami domačega komposta (do liter na kvadratni meter), še bolje je redno zalivanje z naravnim organskim tekočim gnojilom na osnovi alg Bio Plantella Vrt. V času cvetenja in nastajanja zrnja namakamo enkrat tedensko, izogibamo se močenju listov in cvetov. Namočimo 20 do 30 cm globoko. Namakanje graha je potrebno v času cvetenja in nastajanja zrnja. Zalivamo zmerno in sicer vso rastno dobo približno 2 x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje

/



Najpogostejše težave graha

Grahar je najpogostejši škodljivec. Izognemo se mu tako, da damo seme pred setvijo za nekaj dni v zamrzovalno skrinjo. Ob prvih pojavih uši rastline poškropimo z naravnim insekticidom Bio Plantella Kenyatox. Sajenje žametnic, šetraja ali kapucink bo za nekaj časa pregnalo uši z naših rastlin.
Proti pepelasti plesni je zelo pomemben kolobar in zgodnje setve. Prilagodimo medvrstne razdalje temu, da lahko rahljamo tla okoli rastlin. Setev zdravega semena je tudi pomembna. Pepelasto plesen učinkovito preprečimo z rednim škropljenjem z naravnim fungicidom na osnovi sojinega lecitina Bio Plantella Natur.

Najpogostejši škodljivci

Uši na rastlinah

Najpogostejše bolezni

Gniloba plodov paprike, Grahova plesen, Pepelaste plesni na vrtninah, Rje, Viroze

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Z obiranjem začnemo, ko imajo stroki primerno razvita zrna (voščeno zrela); spravilo opravimo naenkrat (nizke, zgodnje sorte) ali večkrat (postopno obiranje strokov pri visokih, sortah in sladkornem grahu). V vročini pobiramo zelo mlade stroke z zrnjem, saj jim kakovost hitro pada. Pomembno je sprotno trganje mladega zrnja v strokih, tako rastline cvetijo in rodijo naprej. Stročji grah trgamo sproti, v hladilniku dnevno izgublja sladkobo in kvaliteto, zato tudi ni priporočljivo dolgo zamrzovanje. Pred zamrzovanjem blanširamo v vreli vodi dve minuti in takoj ohladimo z ledeno mrzlo vodo.

Kdaj in kako pobiramo:



Uporabna vrednost

Užitni del rastline so mlada, sveža zrna in stroki. V zrnju najdemo tudi vse pomembne vitamine. Največ jih je vedno v kalčkih, ki se v zadnjih letih tudi uveljavljajo v prehrani. Pomembno je sprotno trganje mladega zrnja v strokih, tako rastline cvetijo in rodijo naprej. Stročji grah trgamo sproti, v hladilniku dnevno izgublja sladkobo in kvaliteto, zato tudi ni priporočljivo dolgo zamrzovanje. Pred zamrzovanjem blanširamo v vreli vodi dve minuti in takoj ohladimo z ledeno mrzlo vodo.

Zdravilni učinki

V zrnju najdemo vse pomembne vitamine, največ pa jih je v kalčkih, ki se šele v zadnjih letih uveljavljajo v prehrani. Vsebuje tudi veliko vlaknin. Znižuje nevarnost rakavih bolezni, uporaben za sladkorne bolnike.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: