Paradižnik

Paradižnik spada med plodovke. Lahko ima grmičasto, nizko in razvejano rast ali visoko, ki zraste krepko čez 2 m ob opori.
Plodovi so okrogli ali podolgovati, rdeče, rumene, rjave, bele, oranžne, vijolične (črne) in tudi progaste plodove. Zeleni plodovi vsebujejo alkaloid solanin, ki je v večjih količinah strupen.

Koristni nasveti za nego rastline:


Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 3

Razdalja v vrsti: 60 cm

Razdalja med vrstami: 120 cm

Temperature sajenja (minimalna): 10°C

Minimalna temperatura za rast: 10°C

Izberite najboljšega soseda

Koristne rastline v posevku:

Bazilika, Meta, Koper, Ognjič, Rožmarin, Žajbelj, Timijan, Melisa, Kapucinka

Primerne cvetlice, zelišča:

Kapucinka



Priprava tal in sajenje paradižnika

Paradižnik vzgajamo iz sadik, saj ga na prosto lahko sadimo šele, ko so dnevne temperature vsaj 18°C, nočne pa tudi najmanj deset. Prevelike sadike se slabše primejo in pozneje zastavijo prve plodove. Paradižnik vzgajamo iz sadik, sejemo jih zgodaj spomladi v rastlinjak ali na okenske police. S setvijo pričnemo od druge polovice februarja naprej, zadnji rok je sredina marca. Zelo pomembno je tudi, da rastline pikiramo pravočasno. Idealen čas je, ko se klični listi postavijo v vodoravni položaj. To pa je veliko prej, kot se mnogi lotijo tega dela. Pred pikiranjem pustimo rastlinice nekoliko v senci, tako jih lahko presadimo globlje. Rastline paradižnika so lahko nizke, grmičaste, tak kultivar imenujemo determinanten paradižnik. Pri nas se je bolj uveljavil visoki paradižnik, ki potrebuje oporo, nedeterminanten paradižnik. Obstajajo pa tudi vmesne – poldeterminantne ali semideterminantne sorte oz. hibridi. Od druge polovice februarja do marca sejemo za sadike. Sadike posadimo v sredini maja na prosto, v globoka bogata tla in sicer precej globlje, kot so rasle v lončku. Prvi listi morajo biti vsaj nekaj cm nad zemljo.

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje



Nega paradižnika

Poznati moramo lastnosti kultivarja, saj grmičastih ne vežemo ob oporo, jim ne odstranjujemo zalistnikov in jih tudi veliko manj gnojimo. Visoki paradižnik vežemo ob oporo, ki jo postavimo, še preden sadimo sadike, da pri tem ne poškodujemo stebla in korenin rastlin. Visoki paradižnik vzgajamo na enem steblu, saj je koreninski sistem prešibek, da bi prehranil več kot eno steblo s plodovi. Redno odstranjujemo zalistnike, nova stebla, ki se pojavljajo v pazduhah listov. V vlažnih poletjih in rastlinjakih odstranjujemo tudi liste – do pet listov na teden lahko odstranimo brez škode za rastlino. Tako bo rastlina bolje osvetljena, plodovi bodo hitreje dozoreli, se bolje obarvali, predvsem pa se bodo listi hitreje sušili. Tako bo manj možnosti za razvoj glivičnih obolenj, ki pestijo paradižnik v vlažnem vremenu. Po vsakem dežju tla okrog sadik paprike rahljamo.
Izhlapevanje vode iz tal in rast plevelov preprečimo tako, da prostor med rastlinami zastiramo z naravnimi zastirkami. To naredimo 1x na mesec. Najboljše je da uporabimo kapljično namakanje, ki ustrezno oskrbi vsako rastlino posebej. Vodi za zalivanje 1x/ tedensko dodajamo organsko gnojilo iz alg Bio Plantella Vrt. Zalivamo veliko in sicer vso rastno dobo približno 2x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje



Najpogostejše težave paradižnika

/

Najpogostejši škodljivci

Bela mušica oz. rastlinjakov ščitkar, Pršice, Strune, Bramorji, Uši na rastlinah

Najpogostejše bolezni

Bela gniloba, Gniloba plodov paprike, Kumarni mozaik, Okrogla listna pegavost paradižnika, Paradižnikova plesen, Siva plesen, Krompirjeva plesen, Alternarijska pegavost, Siva plesen

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Pobiramo, ko se barva lupine spremeni iz zelene v zrelo.

Kdaj in kako pobiramo:



Uporabna vrednost

V zrelem paradižniku pa je veliko kemičnih spojin (karotenoidi, likopen, betakarotin …), ki jih z enim imenom imenujemo antioksidanti. Plod paradižnika vsebuje tudi vsaj dvajset rudnin (železo, fosfor, magnezij, kalij itd. in dvanajst vitaminov – med njimi tudi vitamin, C, E in druge. Najkoristnejši je, kadar ga uživamo svežega.

Zdravilni učinki

Znižuje krvni tlak, pospešuje delovanje trebušne slinavke, izboljšuje prebavo, deluje pri protinu, revmatizmu. Ima tudi protibakterijski učinek.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: