Brezplačno svetovanje
Peteršilj
Peteršilj spada med korenovke. Rastlina razvije podzemen koren bele barve. Nadzemni del so aromatični zelene listi, ki so gladki ali kodrasti. Gre za začimbo pri kateri lahko uporabljamo tako liste kot koren.
Koristni nasveti za nego rastline:
Idealen dan: KORENINA
Priporočeno število sadik na osebo: 5
Razdalja v vrsti: 20 cm
Razdalja med vrstami: 50 cm
Temperature sajenja (minimalna): 10°C
Minimalna temperatura za rast: 10°C
Izberite najboljšega soseda
Dobri sosedi: Kumare, Paradižnik, Rdeča pesa, Špargelj, Šalotka, Čebula, Črna redkev
Priporočena zelišča in cvetje za mešani posevek: Angelika, Bazilika, Luštrek, Ognjič
Primerne cvetlice, zelišča: /
Priprava tal in sajenje peteršilja
Običajno ga sejemo naravnost na stalno mesto, lahko pa ga vzgajamo tudi iz sadik, ki jih sejemo že zelo zgodaj, februarja. Pri tem uporabljamo predvsem listnate sorte, saj imajo korenaste enak razvoj kot korenček in bi s sadiko vzgojili slabo in zvito korenino. Zato se s setvijo peteršilja zgodaj spomladi ne mudi. Na prosto ga sejemo od sredine aprila naprej, ko temperatura zemlje preseže 5°C, vse do konca julija. Za sadike lahko listnate sorte sejemo že januarja. Peteršilj lahko v lonček posejemo še enkrat v avgustu, da bomo imeli tudi pozimi sveže zelene liste v kuhinji. Sejemo na stalno mesto v vrstice zgodaj spomladi aprila, ko temperatura zemlje doseže 10 °C. Sejemo v tla pognojena z organskim gnojilom Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Za kaljenje potrebuje dokaj visoke temperature, pozneje pa se bolje počuti na hladnem. Posejane sadike v vrsti razredčimo na 10 cm ko so sadike še majhne.
Primeren čas za sajenje:
Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje
Nega peteršilja
Če želimo gladko in debelo korenino, moramo peteršilj v času večje suše namakati. Ker potrebuje rahlo zemljo, ga sejemo vsaj trideset centimetrov narazen. V vrsti so listnate sorte lahko zelo blizu skupaj, korenaste pa redčimo na pet centimetrov. Peteršilj prezimi na prostem, zato ga pustimo na vrtu in raje uporabljamo prezimljene liste, ki jih lahko trgamo z rastline, tudi ko že poganja v cvet, kakor da ga prehitro sejemo. Nekaj rastlin jeseni presadimo v posebne posode in jih imamo kar v kuhinji. Lahko pa ga avgusta kar posejemo vanje. Zalivamo malo in sicer vso rastno dobo približno 1x na teden.
Izdelki za nego in dognojevanje
Najpogostejše težave peteršilja
/
Najpogostejši škodljivci
Koreninske uši, Uši na rastlinah
Najpogostejše bolezni
Pepelaste plesni na vrtninah, Rje, Siva plesen, Listna pegavost
Izdelki za varstvo
OPIS SPRAVILA
Ko je visok 15 cm, stebla odrežemo 2,5 cm nad začetkom korenine.
Kdaj in kako pobiramo:
Uporabna vrednost
V prehrani uporabljamo liste in korenino. Poleg šipka in paprike ima peteršilj največ vitamina C. Ima tudi veliko količino kalija, kar pospešuje odvajanje seča. V listih je tudi veliko vitamina B 22, v korenu pa B 3. vsebuje tudi B 12, ki je (skupaj z železom) pomemben pri obnavljanju rdečih krvničk in je v rastlinah precej redek. V koreninah je tudi veliko karotena. Poznamo tri tipe peteršilja, glede na uporabo njegovih delov. Listnati tipi so tisti, ki nimajo odebeljene korenine in jih vzgajamo zaradi aromatičnega listja. Pri tem je izjema: kodrolistne sorte nimajo tako aromatičnih listov in jih uporabljamo predvsem za okras jedi. Korenaste sorte imajo lep, odebeljen in pri pravilni vzgoji raven koren, nimajo pa veliko listja. Najpogosteje uporabljamo kombinirane sorte.
Zdravilni učinki
Pospešuje tek in prebavo, odličen je proti vetrovom in krčem. Ima diuretični učinek.
DELI S SVOJIMI PRIJATELJI:
