Bolezen se pojavlja na kosmulji in ribezu. Prvi znaki so svetlo sive mokaste prevleke na zgornjem delu lista ali na površini vršnega dela mladic. Prevleke so najprej posamične, imajo premer do 1 cm, kasneje se z razvojem bolezni širijo in spajajo, da včasih prekrijejo celo listno ploskev ali površino poganjka; kasneje svetle pege porjavijo. Okuženi listi se kodrajo, sušijo in odpadajo.

Bolezen se pojavi na plodovih v času zorenja. Pri jagodah jo spoznamo po udrtih črnih pegah, pri rdečem ribezu in ameriških borovnicah pa po rožnato obarvanih sporah na plodovih.

Bela gniloba od junija do decembra okužuje kumare, paradižnik, krompir, papriko, rdeča peso, fižol, korenje, motovilec, blitvo, zelje, solato, redkvico, zeleno in špinačo.

Na solati se lahko pojavi bela gniloba in solatna bela gniloba. Obe bolezni povzroča gliva iz rodu Sclerotinia. Listi ponavadi začnejo rumeneti od zunanjosti navznoter. Rastlina začne tudi veneti. Koreninski vrat je nagnit in kasneje zgnije cela rastlina. Na koreninskem vratu nastanejo tudi značilni beli vatasti kosmici (miceliji).

Pri okužbi z belo listno pegavostjo se na listih pojavijo številne okrogle rjave do rdeče lise s svetlejšo sredino.

Bolezen ogroža šparglje oz. beluše vse od junija do avgusta. Prepoznamo jo po bledih pegah s sporami rje na sredini na steblih ali listih rastline. 

Bolezni stebla, kot so: rak skorje, odmiranje stebel in sušenje vej povzročajo odmiranje rodnih poganjkov.

Gliva se v vinogradu zadržuje na mumijah jagod in preostalih odmrlih delih grozda iz preteklega leta in tudi na drugih gostiteljskih rastlinah oz. plevelih. Spore, ki se širijo po vinogradu pozno spomladi okužujejo mladike, socvetja, cvetove in liste. Na jagodah, ki se okužijo v začetku razvoja, pomeni takoj po cvetenju se pogosto razvije predčasna kisla gniloba, a včasih spore glive ostanejo neaktivne vse do začetka zorenja jagod. Po okužbi jagode postanejo mehke in »vodene«, ki jih ob prisotnosti visoke vlažnosti oziroma vlage prekrije siva prevleka glive. Po okužbi jagode belih sort porjavijo, medtem ko rdečih zbledijo, pordečijo, kasneje pa vse jagode ovenijo, osušijo in nastanejo t. i. mumije, ki se povesijo.

Mladi listi se zvijajo, kodrajo, mehurjasto nabrekajo ter se belkasto do rdečkasto obarvajo. Kasneje se sušijo in odpadajo. Lahko se pojavi tudi smolenje.

Čebulno plesen povzroča gliva Peronospora destructor. Bolezni ustreza toplo in vlažno vreme. Prvi simptomi bolezni je pojav rdečkasto sive žametne rasti na listih. Okuženi listi kmalu porumenijo, povesijo in odmrejo.

Na listih obolele rastline se pojavijo temno rjave do črne pege z resastim robom. Najprej se pojavi na spodnjih starejših listih, nato pa se širi naprej in lahko hitro prekrije vso rastlino.

Bakterijska bolezen kapusnic se pojavlja vse od junija do oktobra in ogroža predvsem zelje, cvetačo, brokoli in ohrovt. Tkivo ob robu listov začne rumeneti, rumenenje se širi proti sredini. Na klorotičnem ali navidez zdravem listju se pojavijo temni obrisi listnih žil v obliki mreže. Gnitje se lahko začne tudi v sredini glave zelja.

Bolezen črnoba kapusnic vse od junija pa do oktobra ogroža zelje, brokoli, ohrovt in cvetačo. Na listih rastlin opazimo majhne sive pege, ki pozneje potemnijo in se med seboj združijo. Roža cvetače porjavi.

Najnevarnejša bolezen fižola. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Kasnejša okužba pa vodi v slabši, iznakažen pridelek.

Gre za glivično bolezen, ki hitro uniči celotno rastlino. Plodovi paprike postanejo temnozeleni, vodeni. Meso zgnije, plodovi se grbančijo in sušijo. Bolezen se ohrani v zemlji in na rastlinskih ostankih. Najpogosteje se pojavi ob premočnem zalivanju, dežju, tekom poletja. S paprike se hitro preseli še na ostale plodovke (paradižnik, jajčevec, kumare, buče, bučke,...)

Bolezen je tipična posledica neprimernega kolobarjenja na vseh kislih tleh, teh pa na področju ljubljanskega barja ne manjka. V primeru, da zelje ali druge kapusnice (ohrovt, cvetača, brokoli,…) več let zapored pridelujemo na istem mestu se močno poveča verjetnost razvoja golšavosti. Gliva okuži korenine, ki se še dodatno okužijo npr. z bakterijami, ki povzročajo gnitje. Iz okuženih delov pride gliva v tla, kjer ostane živa več let. Upoštevati moramo načela pravilnega kolobarja na kislih tleh in tleh z manjšo vsebnostjo organske snovi, kjer se negativni učinki slabega kolobarjenja pojavijo hitreje kot na s humusom bogatih in nevtralnim tleh.

Na kličnih in drugih listih graha opazimo rumene pege, spodaj pa plesnivo prevleko. Listi so iznakaženi. Steblo je odebeljeno, med členki pa krajši.  Stroki se ne oblikujejo a li pa so pegasti.

Bolezen se pojavlja na hruški, jablani, nešplji, kutini in glogu. Listi postanejo rjavi ali črni ter se ukrivijo navzdol. Bolezen se zelo hitro širi z rastline na rastlino.

Na zgornji strani hruševega lista se navadno junija pokažejo značilne rdeče pege. Na istem mestu opazimo na spodnji strani rumenkaste kraste, trosišča. Iz brina se maja izraščajo zdrizasti izrastki oranžne barve, iz katerih se iztresajo trosi.

Na mladih poganjkih se del lubja vdre v les in nad tem delom se poganjek posuši. Bolj odporne rastline naredijo okoli rane kalus (hrasto). Na močnih rastlinah se rak pokaže kot zadebelitev na deblu in vejah. Če se rana ne zapre uspešno, pride do odprtih ran. Jeseni in spomladi opazimo na rastlini tudi odprta trosišča. Gliva lahko okuži tudi plodove in povzroči gnilobo. Bolezen se bolj pogosto pojavlja na vlažnih in hladnih tleh.

Škrlup okuži liste, cvetove, plodove in tudi zelene poganjke. Najprej se pojavijo rjavo črne okrogle pege, pozneje tkivo odmre. Pri hudih okužbah se pojavijo številne pege, ki se lahko tudi združijo. Listje hira, ne more asimilirati in tudi odpade. Na plodovih so podobne pege, ki v zadnjih stadijih oplutenijo in razpokajo. Začetno obdobje najmočnejših okužb traja približno dva meseca (do konca junija). Od okužbe do vidnih znakov preteče 9 do 17 dni, odvisno od temperature in omočenosti.

Gliva se pojavi kot belo siva prevleka, ki postopoma prekrije ves list. Okuženi listi so ožji in nagubani; gliva okuži tudi poganjke in rozete. Na okuženih plodovih se ob hudem napadu pojavlja rjasta prevleka. Micelij prezimi v spečih brstih, spomladi razvije konidije, ki omogočajo zgodnje primarne okužbe na mladih listih. Gliva izčrpava liste, ki porjavijo, se od roba začnejo sušiti in starejši kmalu odpadejo. Če je list preobilno omočen z vodo, je nevarnost okužbe močno zmanjšana, zato dež zadržuje razvoj bolezni.

Jagodna pepelasta plesen lahko precej zmanjša pridelek jagod. Plesen okuži tudi cvetne liste in plodove jagod. Pojavi se že v aprilu in maju. Napadeni poganjki zakrnijo in se posušijo. Tekom poletja se bolezen pojavi na stranskih poganjkih in listih. Bolezen se pojavi so plesniv poprh, ki nato porjavi.

Bolezen se od junija do septembra pojavlja na zelju, redkvicah, hrenu in redkvi. Na zgornji strani listov opazimo rumenkaste pegice, na spodnji strani pa belkasto prevleko.

Glivične okužbe koreninskega sistema največkrat povzročijo parazitske glive, ki se razvijejo, kadar rastline rastejo v neustreznem substratu, ob prekomernem zalivanju ali v času prezimovanja. Koreninska gniloba se razvije predvsem pri naslednjih balkonskih rastlinah: fuksija, milijon zvončkov, modri čudež, nagelj, pelargonija, surfinija, novogvinejska vodenka, diascija.

Bakterija vdre v rastlino skozi rane, ki jih naredimo z orodjem, ko okopavamo. Lahko pa se naselijo tudi skozi rane, ki so jih naredili ogrci ali drugi koreninski škodljivci.

Če okuži paradižnik, njegovi listi začnejo rumeneti, rjaveti in propadati, porjavijo pa tudi plodovi, ki v najhujšem primeru zgnijejo. Prvi znak za bolezen so sivo zelene pege na listih, v vlažnem vremenu na spodnji strani listov opazimo tudi snežno belo plesnivo prevleko. Paradižnikova plesen spada med najpogostejše in tudi najbolj nevarne bolezni paradižnika, napade pa lahko tudi krompir. Ravno vlažno vreme ima pri širjenju bolezni odločilno vlogo - paradižnikova bolezen se v deževnih letih skoraj neustavljivo hitro širi. V poznem poletju se pojavi tudi na plodovih, ki se okužijo skozi pecelj ploda. Okuženo mesto porjavi, postane nekoliko ploščato, razpoka in otrdi. Ko se bolezen enkrat pojavi, lahko zelo hitro uniči cel nasad. Tako moramo rastline zaščititi še preden se bolezen sploh začne, priporočljivo pa je tudi, da si izberemo bolj odporne sorte paradižnika.

Na listih rastlin se pojavljajo beli plesnivi madeži, listi se sušijo in propadajo. Na steblih in plodovih vidimo plesen. Bolezen se pojavlja na kumarah, lubenicah in bučah od junija do avgusta. 

Virusna bolezen napada zlasti kumare, buče in tudi paradižnik. Listi se deformirajo, opazimo nekrozo listnih pecljev, listov in plodov.

Listna bledica ali kloroza je pri rododendronih reden pojav. V nekaterih primerih gre za pomanjkanje železa. V večini primerov je železa v tleh dovolj, a je za rastlino zaradi previsokega pH nesprejemljiv.

Gliva okužuje vse vrste koščičarjev, znake lahko opazimo na listih, mladih poganjkih, vejicah in plodovih. Na listih povzroča okrogle rdeče-rjave pege s premerom 2 do 5 mm, ki so včasih obdane z rdečim robom. Luknjica nastane, ko notranji, odmrli del pege izpade.

Na listih se oblikujejo okrogle, precej velike pege z vzporednimi krogi. Pege se večajo in med seboj spajajo. Sčasoma se pege združijo in počrnijo. Zaradi številnih peg se listje posuši in odpade. Gliva okužuje liste od začetka rasti pa do konca rastne dobe.

Bolezen se lahko na zeleni pojavi vse od junija do septembra. Prepoznamo jo po rumenkasto sivih pegicah, na katerih so črne točke - plodišča s trosi.

Bolezen, ki napada predvsem koščičarje in se v deževnih pomladih skoraj redno pojavi. Napada tudi jablano, kjer napade le plodiče. Naseli se na cvetovih, ki se pozneje posušijo in obvisijo na vejicah, kjer opazimo kupčke sivkaste plesni. Pogosto so napadene cele vejice, ki se posušijo. Na koščičarjih gliva najpogosteje okuži odprte cvetove. Po okužbi najprej počrnijo pestič, prašniki ter notranji deli cveta. Okužba se lahko razširi tudi na vejico in na druge cvetove.

Nageljnova črnoba se pojavi predvsem na nageljnih, ki so posajeni v prevlažen substrat. Bolezen prepoznamo po drobnih črnih pegah, ki imajo rdeč do vijoličen rob. Pege so vidne predvsem na listih in steblih.

Bolezen ogroža paradižnik med junijem in septembrom. Prepoznamo jo po ostro omejenih rdečkastorjavih pegah, ki se na sredini posušijo in postanejo svetlejše. 

Padavica se lahko pojavi vse leto in na vseh rastlinah (vrtnine in okrasne rastline), prepoznamo pa jo po poleženih rastlinicah in stanjšanih steblih. 

Najpogostejša bolezen, ki prizadene oljčno drevo se imenuje pavje oko. Običajno s pojavi v nasadih, kjer se zadržuje vlažen zrak. Pogosteje se pojavi na sorti Istrska belica. Bolezen napada predvsem listje. Ob močnem napadu listi odpadejo in to v glavnem v spodnjem delu krošnje, tako, da lahko že na daleč opazimo obolelo drevo. Najprej se na listih pojavijo okrogli madeži sivkaste barve, ki se kasneje razširijo in jih obda rumenkast obroč.

Pojavijo se okrogle rumenkaste pegice na zgornji strani listov pelargonije. Na spodnji strani se kmalu zatem pojavijo rjavkasti prašnati kupčki, ki počijo in iz njih se usiplje rjav prah.

Pepelasta plesen ogroža večino rastlin v našem vrtu. V ekološkem vrtnarjenju je v boju proti bolezni obvezna preventiva s temi ukrepi.

Bolezen se razvija pri surfiniji, mini daliji, nageljnu in gomoljni begoniji. Povzročitelj bolezni potrebuje nizko zračno vlago in visoke temperature, zato se bolezen pojavlja predvsem v poznem poletju.

Najpogostejša je v toplih in suhih poletnih dneh, saj jo deževno in vlažno vreme ovira v njenem razvoju. Napadeni listi se zvijajo, prizadeti popki pa se težko odpirajo. Za pepelasto plesen pa niso vse vrtnice enako občutljive, rastline z bleščečimi listi so mnogo bolj odporne.

Bolezen se pojavlja zlasti v poletju, med junijem in septembrom. Na zgornji strani listov se pojavijo beli okrogli madeži, najbolj pogosti so na mladih listih. Z drgnjenjem jih sicer lahko odstranimo, a to ne pomeni, da smo bolezen odpravili. V nadaljevanju mlado listje zaostane v rasti, spremeni pa se tudi njegova oblika. 

Oidij vinske trte prezimi kot micelij v brstih, od koder spomladi požene svoje hife na že odgnale poganjke in liste. Gliva prerašča po površini listov, od koder v notranjost rastejo sesalne bradavice. Oidiji za kalitev ne potrebujejo vodnih kapljic, ker sami vsebujejo dovolj vode. Prezimi tudi v obliki spolnih plodišč na listih, mladicah in martinčkih, ki ostanejo čez zimo v vinogradu.

Gliva, ki prenaša bolezen, prezimi v obliki zimskih trosov v odpadlem listju. Zimski trosi na odpadlem listju spomladi vzkalijo v posebne trosovnike, iz katerih se razvijejo zoospore. Veter in dežne kapljice prenesejo zoospore na lističe, kjer kalijo. Prve okužbe se pojavijo v drugi polovici maja. Zoospore kalijo skozi listne mreže. Čez nekaj dni lahko opazimo prve vidne znake – rumenkasto oljne madeže, nato se pojavi plesniva prevleka, kjer se tvorijo poletni trosi, ki so vzrok za nadaljnje širjenje bolezni. Peronospora okuži vse zelene dele vinske trte, vendar pa naredi največ škode na grozdju in listju. Grozdne jagode lahko okuži vse dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna (5 do 7 mm) in se ne obdajo z voščenim poprhom. Pozneje je lahko okužba tudi prek pecljev.

Pesna listna pegavost se širi predvsem v območjih s toplo in vlažno klimo. Pegice na listih močno zmanjšajo presnovo, zato se pridelek zmanjša. Bolezen se od junija do septembra pojavlja na blitvi in rdeči pesi. Njene znake prepoznamo po sivkastih pegah z rdečim robom.

Bolezen se pojavlja med junijem in septembrom in povzroča nastanek okroglih, najprej klorotičnih peg. Te postanejo kasneje temne ali rjavo rdeče ter se razširijo do listnih žil. Listi so videti mozaični, propadajo. Napadeni deli rastline se sušijo in propadajo.

Poleti, ko se deževna obdobja zelo hitro izmenjujejo s toplimi sončnimi dnevi, se na listih pelargonij pojavijo krastice, ki včasih razpokajo. Listi porjavijo, rastline pa izgubijo svoj pravi čar. Fiziološka motnja se pojavi zaradi prevelikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, kadar zalivamo pregrete rastline s hladno vodo in če rastline prekomerno zalivamo tudi po listih.

Rja se pojavi zlasti na čebulnicah kot so čebula, por, šalotka, česen in drobnjak. Bolezen napada liste, mlade poganjke in stebla. Na listih se rja pojavlja različno, najpogosteje v obliki okroglih peg rumenkaste, rdeče, rjave ali črne barve. Rastline, ki so neenakomerno oskrbovane z vodo, so močneje izpostavljene okužbi z rjo. Parazitska gliva izčrpava gostiteljsko rastlino, ki se lahko zaradi premočne okužbe posuši in propade.

Včasih, vendar veliko redkeje kot snežna plesen se na naši trati pojavi tudi rja. Najprej se na steblih in listih pojavijo oranžno - rumenkaste pege, ki se počasi spremenijo v dvignjene podolgovate kupčke z rdečkastimi sporami. Ob močnejšem napadu se travna ruša razbarva in oveni. Rja najpogosteje napade trato v senci. Vzrok napada je lahko tudi slaba prehranjenost trave, zlasti pomanjkanje dušika. Zato je potrebno trato redno dognojevati s kvalitetnim Plantell

Vse od junija do septembra se na listju fižola, zelene, čebule, pora in česna lahko pojavijo rjave pege, na spodnji strani lista pa so kupčki trosov. 

Na listih se pojavi črna, sajam podobna plesniva prevleka ki lahko prekrije velike površine listov in s tem onemogoča fotosintezo. Glivica sajavosti se razrašča v medeni rosi, ki jo izločajo sesajoči škodljivci kot so listne uši, kaparji ipd.

Rja na vrtnicah povzroča oranžne pege na spodnji strani listov, na zgornji strani pa opazimo rdečkaste do oranžne pegice. Oboleli listi se zvijejo in posušijo. Spomladi nastanejo blazinaste otekline s sporami tudi na poganjkih, na lesu.

Pojavlja se na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin.

Siva plesen je bolezen, ki je navzoča povsod v naravi, zato se pojavlja precej pogosto. Škodo lahko povzroča glede na vremenske razmere čez celo leto. Zgodaj spomladi se lahko pojavi siva plesen kot povzročitelj padavice rastlin. Mlade nežne rastline paradižnika lahko propadejo že kmalu po vzniku.

Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup. Nevaren je predvsem pri srednje poznih in poznih sortah breskev in nektarin ter tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.

Drobne, obledele travne bilke, na katerih se v vlažnem vremenu pojavi bela prevleka. Povzročitelj je gliva Fusarium, ki pospešuje slabo prezračevanje.

Solatna plesen napada predvsem solato v pregostih posevkih. V deževnih obdobjih in na težkih tleh lahko solata tudi povsem propade. Solatna plesen napada solato zlasti spomladi od aprila do junija, pa tudi septembra.

Bolezen se izrazi na olesenelih poganjkih. Povzročata jo dve glivi, ki ju spoznamo po velikih temno vijoličastih elipsastih lisah, ki so najpogosteje ob brstih ter glivi, ki jo spoznamo po razbrazdanem lubju na spodnjem delu poganjka. Glivi se vraščata v prevodne cevi in neposredno pred zorenjem plodov, ob toplem vremenu, povzročita rumenenje listov in sušenje plodov.