Samice so navadno prisesane na stalno mesto in, tako kot ličinke, s posebnim sesalom sesajo sokove iz različnih organov rastlin. Agrumov volnati kapar ob sesanju izloča tudi obilo medene rose, sladkaste tekočine, na katero se naselijo glivice sajavosti. Zaradi teh škodljivih izločkov, se napadeni organi deformirajo in spremenijo barvo.

Ameriškega kaparja najdemo na jablanah, hruškah, črnem ribezu, pa tudi na breskvah, slivah in češp­ljah. Škodo povzroča s sesanjem rastlinskih sokov, posledica pa je venenje in vnos virusov v rastlino.

Odrasle škržatke najdemo v vinogradih od sredine julija pa vse do sredine oktobra, z vrhom v prvi polovici avgusta. Je glavni prenašalec zlate trsne rumenice, bolezni vinske trte. Takšna trta ne rodi in propade. Pri belih sortah listje rumeni, pri rdečih pa zelena barva prezgodaj prehaja v rdečo, listje se uvihava, poganjki so mlahavi.

Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica je aktiven od maja do septembra, najpogosteje napada jajčevec, lubenice, melone, papriko in paradižnik.

Rastlinjakov ščitkar ali bela mušica je aktiven od maja do septembra, najpogosteje napada jajčevec, lubenice, melone, papriko in paradižnik.

Bolhač ogroža rastline vse od aprila pa do septembra. Najpogosteje ogroža črno redkev, kitajsko zelje, kolerabo, krešo, rukolo, hren, ohrovt, redkvice, zelje in listnati ohrovt.

Polkrožne objede listnih robov rododendrona povzroča brazdasti trsni rilčkar, ki je vrtni, predvsem pa vinogradniški škodljivec. Takšno ime je dobil, ker pogosto povzroča škodo na trti in ima podolgovat, rilčku podoben sprednji del telesa. Odrasli hroščki objedajo liste, njihove ličinke pa stebla in korenine. Poškodbe so pogosto usodne, saj se grmiček s požrto skorjo in koreninami hitro posuši.

Pogosta škodljivca breskev sta molj in breskov zavijač. Slednji je sivorjavi metuljček, ki ima štiri rodove letno. Prvi rod se pojavi konec aprila in v začetku maja. Samička breskovega zavijača odloži jajčece na vršičke in liste poganjkov. Iz jajčec se izleže gosenica, ki se zavrta v vršičke poganjkov, ki se sušijo, iz njih pa se cedi smola. Nato se gosenica zavrta v plodove - v enem plodu lahko najdemo tudi do štiri gosenice.

Čebulna muha je rjavo siva, drobna žuželka z dolgimi nogami. Ogroža čebulo, por, česen, šalotko, drobnjak in šopasto čebulo. Odrasla muha je velika 5 - 7 mm, sivkasto rjavo obarvana, z rahlo zelenkastim odtenkom in ima dolge črne noge.

Prepoznavni znaki: po zunanjosti je plod videti zdrav, v notranjosti pa je škodljiva ličinka češnjeve muhe.  Ogrožene rastline: srednje in pozne sorte češenj, divja češnja, včasih tudi višnje, kovačniki in dren. 

Česnova muha začne odlagati jajčeca, takoj ko se temperatura dvigne nad 12 stopinj Celzija. V vsako rastlino česna se zažre ena bela ličinka.

Češpljeva mokasta uš je na češpljah ena najbolj nevarnih uši. Pojavi se vedno zelo množično, zato je tudi škoda, ki jo povzroča, zelo velika, saj se napadeni listi najprej zvijejo, nato pa odpadejo.

Odkritje pršice na ciklami ni tako enostavno, ker je škodljivec mikroskopsko majhen in njegovo prisotnost lahko zanesljivo potrdi samo strokovnjak. Povzroča deformacijo in zakrnelost poganjkov in cvetov.

Je najhujša škodljivka mladih češnjevih dreves. Največ škode naredi v toplih in sušnih pomladanskih dneh. Napadeni listi se zvijajo in sušijo, poganjki zaostanejo v rasti.

V toplem poletju fižol pogosto napade črna fižolova listna uš.  Pojavi se takoj, ko zrastejo prvi listi in na fižolu ostane vso rastno dobo.

Fižolar je hrošček ovalne oblike velikosti od 3 do 4,5 mm, skoraj črne barve. Najdemo ga v shrambah in skladiščih, kjer je fižol. Tam samice odlagajo jajčeca med zrnje, belkasto rumene ličinke z rjavo glavo in zavitim telesom pa se vanje zavrtajo in delajo votlinice. V posameznem zrnu je lahko do 20 ali 30 ličink! Njihovo prisotnost pa prepoznamo po značilnih okroglih ali ovalnih luknjicah na površini zrnja. Nekatere luknjice so še prekrite z lupino, tako da na zrnju vidimo nekakšna okenca.

Znane so tri vrste hruševa bolšice, vendar se v Sloveniji pojavljata le dve, to sta navadna hruševa bolšica (Psylla piri) in velika hruševa bolšica (Psylla pirisuga). Zlasti prva je postala v sodobnih nasadih hud škodljivec.

Popki jablanovih cvetov se ne odprejo, cvetni listi so porjaveli v času, ko so zdravi cvetovi že odprti. Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se na na sadnem drevju pogosteje pojavlja predvsem v bližini gozdov. Hroščki prezimijo v gozdu pod lubjem, lišaji in mahovi. Je hrošček rilčkar, velik 6 mm, ki začne letati v marcu. Sicer nekoliko objeda mlade nabrekle jablanove brste, vendar s tem ne povzroča velike škode. Samice odložijo jajčeca v luknjice brstov, ki so jih naredile med hranjenjem. Iz teh jajčec se čez 5 do 10 dni izležejo žuželke, ki izjedajo notranjost cveta - pestič in prašnike ter tudi del plodnice.

To je prvi škodljivec, ki se spomladi pojavi na sadnem drevju in sicer na jablani. Uši prezimijo v obliki črnih, bleščečih, do pol milimetra velikih ovalnih jajčec na eno in dve letnih poganjkih. Nanje bodimo pozorni med zimskim obrezovanjem drevja.

Jablanova uš šiškarica se občasno pojavlja na jablanah. Listi, na katerih se pojavijo kolonije uši, spremenijo barvo, se zvijajo in kodrajo ter obarvajo rumeno ali rdeče. Če so napadeni tudi plodovi, se tudi ti rdeče obarvajo. Uš že poleti odlaga jajčeca med razpoke na deblu, ki pa jih le redko opazimo.

Pri nas je najbolj pogosta zelena jablanova uš, ki povzroča veliko škodo. Naseli se na vršičke in mlade liste dreves v obliki kolonij. Škodo dela s sesanjem sokov. Napadeni poganjki slabše rastejo, listi pa se zvijajo. Velikokrat opazimo mravlje, ki se hranijo z medeno roso, izločkom uši. Močno napadeni listi se začno sušiti.

Osica je dolga 6 do 7 milimetrov, je rumenorjave barve s kožastimi krili. Leta pred in med cvetenjem in odlaga jajčeca v luknjice. Izležene ličinke delajo rove pod povrhnjico in se nato zavrtajo v notranjost plodiča. Na zunanji strani ploda se pojavijo črnorjavi iztrebki in iz teh lukenj se cedi tudi rjav sok.

Jabolčni zavijač je škodljivec, ki povzroča črvivost jabolk. Je 1 cm velik metuljček, ki odlaga jajčeca na plodove. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec, se zavrtajo v plodove in izjedajo peščišče. Jabolka zato velikokrat odpadejo. Pri nas se razvijeta dva rodova tega škodljivca. Prvi rod opazimo v maju in je prisoten do sredine julija. Takrat se pojavi drugi rod, ki dela škodo do septembra. Metulji imajo sivkasta sprednja krila in rjavkasta zadnja. Na prednjih krilih so temne črte, opazimo pa lahko tudi bleščečo liso na zunanjem robu. Razvoj jabolčnega zavijača traja do 4 tedne. V tem času ličinke zapustijo plodove in se zapredejo v bele zapredke, kjer nastane buba. Po 10 dneh se izležejo metulji drugega rodu.

Jagodov cvetožer je hrošček s posebnim rilčkom, s katerim nabada cvetne popke in jih s tem uničuje. V luknjico odleže jajca, ličinke pa ogrizejo cvetove.

Vrtnice napada več vrst kaparjev, najbolj pogost pa je šipkov kapar. Pojavi se na poganjkih, kjer se hrani s sesanjem rastlinskih sokov.

Kapusov belin (Pieris brassicae) je metulj z belimi krili s črnim robom. Na krilih opazimo preproznavne pike. Pojavlja se 2x do 3x letno. Prvi metulji začnejo letati aprila in v začetku maja. Takrat odlagajo jajčeca na spodnjo stran listov vrtnin, najpogosteje brokolija, brstičnega ohrovta, cvetače, kitajskega zelja, kolerabice, ohrovta ali zelja. Iz jajčec se v 10 dneh razvijejo gosenice, ki se hranijo z listi vrtnin. Tako delajo škodo kake 3 do 4 tedne, nato se na rastlini zabubijo.

Kapusova hržica (Contarinia nasturtii [Kieffer]) največ škode naredi na zelju in cvetači, ogroža pa tudi ostale kapusnice. Škodljivka meri komaj poldrugi milimeter, ima rjavo oprsje in rumenkast zadek. Njena bela do rumena ličinka, ki doseže poltretji milimeter, prezimi v tleh, spomladi pa se zabubi. 

Če listi zelja venijo, sivijo in rumenijo, zeljne glave so majhne in mehke, ko potegnemo rastlino iz zemlje, pa ugotovimo, da so bele ličinke razrile korenine in koreninski vrat, smo lahko prepričani, da je na delu kapusova muha (Delia radicum brassicae).

Gosenice kapusove sovke so izredno velike in lahko merijo tudi skoraj 5 cm v dolžino. Najprej so zelene nato pa potemnijo. Pojavljati se začnejo junija, imajo pa več generacij, tako vrtnine ogrožajo vse do septembra. Prija jim vlaga, zato so v deževnih obdobjih lahko tako razmnožijo, da poškodujejo precejšnji del pridelka. Podnevi se rade skrivajo v tleh, ponoči pa prilezejo na rastline, da bi se prehranjevale. Obžirajo tako podzemne dele rastlin kot tudi stebla in liste.

Koloradski hrošč (Leptinotarsa decemlineata) je dolg okoli 10 mm. Prezimi v zemlji, konec aprila ali v prvi polovici maja, ko temperatura doseže 20oC, pa se preseli na nasade krompirja ali jajčevca, kjer se prehranjuje z listjem.

Komarji nas pogosto zmotijo bodisi pri delu ali počitku s svojim vztrajnim brenčanjem ali pikanjem. Žuželka je znana po srbečih pikih, ki jih občutimo predvsem v večernem času in ponoči, saj brenčijo okoli našega telesa in v hipu pičijo.

Koreninske uši se vse od aprila pa do septembra lahko pojavijo na koreninah rastlin, najpogosteje na endiviji, radiču, korenčku ali solati.

Košeninar je s svojim podolgovatim vitkim rjavim telesom in suhimi nogami podoben komarju. Jajčeca odlaga poleti, jeseni pa se izležejo gosenice, ki objedajo korenine trav in nekatere travniške rastline. Tako se hranijo še naslednjo pomlad, nato pa se zabubijo. Ličinke so velike 2 do 3 centimetre, debele in umazano sive barve.

Krt sicer živi pod zemljo, zato ga vidimo zelo redko. A če se še tako trudi skriti, se na koncu izda sam - s krtinami. Ko namreč pod zemljo koplje rove, z glavo izrine prst na površje in naredi krtine.

Krvavo uš prepoznamo po vatastih kosmičih na poganjkih in vejah. V kosmiči se skrivajo rjavo rdeče uši. Če jih zmečkamo, se pocedi rdeč sok. Krvava uš ima na leto 8-10 rodov. Uši se pojavljajo spomladi in na začetku poletja. V jeseni lahko opazimo krilate oblike uši. Prezimijo na drevesu, skrite pod skorjo na deblu. Na mestih sesanja uši se pojavijo rakaste rane.

Listne zavrtalke iz rodu Lirimoyza ugotovimo šele tedaj, ko na listih vrtnin ali okrasnih rastlinah opazimo prve poškodbe - zavrtine (rove) na listih.

Majski hrošči so od 22 do 28 milimetrov dolgi hroščki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo. Razvoj teh hroščkov traja tri leta, za trato pa so nevarne samo ličinke – t. i. ogrci. Najbolj požrešni so ogrci drugo in tretje leto razvoja. Ti se hranijo s koreninami trav, kar se na zunaj kaže kot posledica suše.

Škodljivec se pojavlja na različnih rastlinah, prav tako tudi na češnjah. Najpogosteje ga najdemo na Primorskem. Žuželka prezimi v obliki jajčeca, ličinka se iz njega razvije v prvi polovici maja. Po izhodu iz jajčeca se ličinke pomaknejo na spodnjo stran listov in se začnejo prehranjevati na listnih žilah z rastlinskimi sokovi. V tem obdobju so živali zelo slabo mobilne in se gibljejo le po posamezni levitvi. Prvi odrasli osebki se začnejo pojavljati v prvi polovici junija. Močan napad tega škodljivca je bil zabeležen pred nekaj leti na Primorskem. Poleg češenj in ostalih koščičarjev so se metulji pojavljali tudi na okrasnih rastlinah.

V ugodnih razmerah se miši hitro razmnožujejo, večinoma je bolj škodljiva poljščinam in vrtninam, zlasti pozimi, ko je v sadovnjaku dlje časa snežna odeja, pa objeda tudi sadna drevesa. Deblo lahko obgloda vse do lesa in poškoduje koreninski vrat ali dno debla. Če so drevesa obgrizena le malo, navadno ni večje škode, kadar pa je obgrizen ličnati del, začnejo hirati in se včasih celo posušijo.

Mokasta kapusova uš je najpogostejša uš, kar jih napada kapusnice. Včasih se pojavi že zgodaj spomladi, drugič pa šele proti jeseni. Prepoznamo jo po značilni temno sivi barvi. Uši se hitro namnožijo do takšne mere, saj so spodnje strani listov popolnoma sive. S sesanjem iz listov povzročijo, da kapusnice popolnoma zaostanejo v rasti in razvoju.

Mravlje tako kot vsi insekti, ki živijo v večjih skupnostih, pri iskanju hrane uporabljajo poseben način sporazumevanja in označevanja poti. Če njihovo logiko dobro poznamo, jim pot lahko tudi uspešno presekamo. Mravlje se rade zadržujejo v razpokah v zidovih in tlakih, v gradbeno slabo izdelanih kotičkih, kjer so prepusti, počene cevi ali drugačne možne skrite povezave med prostori. Rade imajo tudi kupe raznega gradbenega materiala, lesa, listja, drv v fazi gnitja, komposta in podobnega odpada.

Med vsemi žuželkami, ki se lahko pojavljajo v naših stanovanjih, so muhe najpogostejša vrsta. Škodljivec se zadržuje v bližini človeka zlasti zaradi izjemne prilagodljivosti na različna okolja.

Oljčna muha je najbolj razširjen škodljivec. Škodo lahko dela do oktobra. Oljčna muha se pojavi julija in avgusta, pred tem na drevesa obesimo Bio Plantella rumene lepljive plošče, kamor se ujame odrasli škodljivec. Iz jajčec se razvije ličinka, ki se hrani z mesnatim delom oljčnih plodov. Ličinke v oljčni plod izvrtajo rove.

Oljčni molj ima tri rodove letno in napada cvetove, plodiče ter povzroča škodo na listih. V slovenski Istri je nevarna le generacija, ki povzroča škodo na plodičih, vendar je ponavadi ne zatirajo. Lahko pa uporabimo fitofarmacevtska sredstva ob prerazmnožitvi škodljivca.

Grozdna sukača sta škodljivca iz rodu metuljev. Škodo delajo gosenice obeh vrst metuljčkov. Gosenice prvega rodu v začetku junija izjedajo cvetne brste, cvetje, jagode in dele grozdičev. Prvi rod navadno ne povzroča gospodarsko pomembne škode. Drugi rod metuljčkov se pojavi v sredini julija in se zavrta v grozdne jagode, ki se lahko izsušijo, ali pa jih okuži siva grozdna plesen.

Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev in po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage.

Pršica prelka rada napada vrtnice predvsem v toplih poletnih dneh. Škodo dela s sesanjem listov. Izsesani listi posivijo, rastlina pa zaostaja v rasti in cvetenju. Če se močno napadene rastline samo dotaknemo, začno listi odpadati.

Pršice se pojavljajo na okrasnih rastlinah, vrtninah, sadnem drevju in vinski trti. 

Če listi odtrgamo in ga pogledamo proti svetlobi, lahko vidimo drobne pikice, ki se premikajo. Listi postanejo sivkasto rumeni, pozneje pa rdečkasti. Zvijejo se in posušijo, na njihovi spodnji strani pa se pojavi tanka pajčevina. Pršica prezimi pod listjem, na koreninskem vratu pod zemljo.

Ribez napada tudi škodljivec z imenom ribezova steklokrilka. To je metulj, ki na prvi pogled deluje kot podaljšana osa, saj ima na zadku štiri živo rumene pasove. Metuljčki začnejo letati v drugi polovici meseca maja in v juniju, ko odlagajo jajčeca v razpoke v skorji enoletnih poganjkov. Rajši imajo črn kot rdeč ribez.

Napad robidove pršice je kriv za nepopolno dozorevanje plodov. Plodovi so normalne velikosti, vendar nekateri ostanejo rdeči in sploh ne dozorijo, drugi pa so pisani, rdeče črni, kar pomeni, da so le delno dozoreli. Posamezne jagode v plodu ostanejo popolnoma blede barve. Pršica se pojavlja v letu večkrat, saj ima več rodov. Plodovi, ki kasneje zorijo so v večji nevarnosti. Če imamo vsako leto podobne težave, se lotimo zatiranja.

Rumena krompirjeva ogorčica je nevaren zajedavec krompirja, ki se je prvič pojavil leta 1999. Napaden krompir raste počasneje, za rastline je značilna izrazita zakrnelost, listi ostanejo majhni, vršički rumenijo, nato porjavijo in se zvijejo. Rastline izgledajo, kot bi trpele za pomanjkanjem hranil in vlage. V drugi polovici junija se na koreninah pojavi večja količino majhnih bradavičastih izrastkov, ki konec junija odpadejo s korenin.

Ribezova uš sodi v družino pravih listnih uši, ki se prehranjujejo s prebadanjem povrhnjice lista in sesanjem hranilnih snovi iz rastline.

Liste vrtnic pogosto objedajo šipkove grizlice, majhne zelene pagosenice. Te se jeseni zabubijo, konec maja pa se na rastlinah pojavijo prve požrešne grizlice, ki lahko v kratkem času povsem uničijo liste, da ostanejo le še gole listne žile.

Sovke so nadležni škodljivci trate. Njihove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v vlažnem vremenu.

Špargljeva oz. beluševa muha je muha temno rjave barve s prozornimi krili z značilnim vzorcem. Šparglje ogrožajo predvsem aprila in maja, ko poganjki intenzivno rastejo.

Stenice (latinsko Heteroptera) so velika in raznolika skupina žuželk, ki jih prepoznamo po sploščeni obliki telesa in pisanih barvah, nekatere pa oddajajo tudi neprijeten vonj (npr. smrdljivci).

Strune so ličinke hroščev pokalic in predstavljajo enega najbolj problematičnih škodljivcev na vrtu. Odrasle živali ne povzročajo škode, vendar jih moramo odstranjevati, saj se intenzivno razmnožujejo. Požrešne ličinke so glisticam podobni rdeče-rjavi črvički, ki v dolžino zrastejo od 15 do 35 mm. V tleh ostanejo tri leta, v tem času pa lahko z glodanjem gomoljev, korenov in korenin povzročijo veliko škode.

Tigrasti komarji so majhna vrsta komarja, ki ne brenči, zato pogosto piči povsem neopazno. Telo je dolgo okoli 1 cm, ime pa so dobili po temni obarvanosti z značilnimi belimi črtami.

Tobakov resar je najbolj nevaren na posevkih pora, čebule in zelja. Rad pa ima tudi druge vrste vrtnin in okrasnega cvetja, saj napada več kot dvesto različnih vrst rastlin. Če rastlino napade v zgodnji razvojni fazi, lahko povzroči tudi do 90 % izgube pridelka.

Tripsi oziroma resarji so majhne žuželke, ki so ime dobile po značilni obliki kril - ta namreč nimajo tipične opne, ampak so sestavljena iz množice resic. Poleg tega, da srkajo rastlinski sok in tako izčrpavajo rastline, spadajo med pomembne prenašalce virusov, in lahko v vročih poletjih povzročijo veliko škode.

Trsna listna pršica je drobna, skoraj prozorna pršica, ki prezimi v skorji ali očesih vinske trte. Ko vinska trta odžene in se razvijejo listi, začnejo pršice iz njih sesati sokove, zaradi česar se listi pogosto sploh ne razvijejo, ali pa so skodrani. 

Tujin zavrtač je majhen metuljček, ki se pri nas pojavlja zadnja let, napada pa tujo oziroma ameriški klek, ki ga pogosto uporabljamo za žive meje. Škodo povzročajo ličinke, ki se zavrtajo v mlade poganjke in poškodujejo sredico, zaradi česar se poganjki posušijo.

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so družina žuželk, v katero sodi okoli 4.000 vrst, od teh pa se kar 250 vrst prehranjuje s kulturnimi rastlinami. Čeprav so uši zelo majhni škodljivci (večina med 2 in 3 mm), lahko v zelenjavnih, sadnih, okrasnih in drugih nasadih povzročijo veliko škode. S sesanjem rastlinskih sokov rastlino slabijo, povzročajo deformacije na listih, hkrati pa lahko prenašajo viruse in tako še dodatno ogrožajo rastlino gostiteljico.

Vatasta uš je škodljivec, ki je ime dobila zaradi vati podobnega ovoja, pod katerim se skriva. Te nadležne žuželke se najpogosteje pojavljajo v zalistjih ali ob žilah na spodnji strani listov, kjer sesajo listne sokove in izčrpavajo rastline.

Vrbar (Cossus cossus) spada v skupino metuljev (Lepidoptera). Odrasli osebki se začnejo pojavljati v maju. Škodo povzročajo ličinke, ki delajo izvrtine v lesu. Sprva poškodujejo le predel kambija, nato pa se zavrtajo globlje v les. 

Zavijači so skupina nočnih metuljev, ki so ime dobili zaradi nekaterih vrst gosenic, ki zvijajo liste, s katerimi se prehranjujejo. Njihov napad prepoznamo po tem, da plodovi odpadajo, so navrtani, v notranjosti pa opazimo rov do peščišča.

Na cvetovih nekaterih sort vrtnic se včasih množično pojavijo hrošči, ki jim pravimo zlata minica. Njihovo število je lahko celo tako veliko, da cvetove popolnoma prekrijejo in jih s poškodbami zaradi obžiranja popolnoma uničijo.