Pepelasta plesen je ena izmed najlažje prepoznavnih in najbolj razširjenih bolezni rastlin. Poznamo jo tudi po imenu pepelovka in ogroža večino rastlin.

Na vrtu jo najpogosteje opazimo na vrtnicah in drugih okrasnih rastlinah, v zelenjavnem vrtu najpogosteje na paradižniku, kumarah in drugih vrtninah, na sadnem drevju, zlasti jablanah in na vinski trti.

Znaki pepelovke (pepelasta plesen)

• Koprenasta prevleka bele barve na listih
  (videti je kot rahlo puhasta, beli moki podobna nitasta prevleka)
• Beli madeži se hitro širijo po rastlini. Postopno prekrijejo zgornjo stran listov in poganjkov, redkeje tudi spodnjo.
• Mladi listi zaostajajo v rasti in so včasih deformirani.
• Listi se zvijajo.
• Prizadeti popki se težko odpirajo
• Poganjki, ki jih je plesen napadla, slabše olesenijo kar vpliva na slabšo odpornost na mraz.
• Pod prevleko rastlinski deli postopno odmirajo.
• Rastline pogosto venijo, ker okuženi listi izhlapevajo vodo veliko močneje kot zdravi.
• Mladi plodovi se hitro posušijo, starejši plodovi pa popokajo in so deformirani.
• Zmanjša se fotosinteza, s tem pa tudi rast rastlin in pridelki.

Kdaj se pojavlja pepelasta plesen v vrtu?

Trosi, s katerimi se gliva pepelovke razmnožuje, nastajajo v suhem zraku hitreje kot v vlažnem. Kalijo lahko brez kapljice vode, tudi ob nizki relativni zračni vlagi. Po koncu rastne sezone bolezen prezimi na gostitelju s pomočjo lepljivih nitk – hif. Tako se spomladi že zgodaj izvršijo t.i. primarne okužbe.

Pepelasta plesen se najpogosteje pojavlja v poznem poletju in v pokritih nasadih, kjer je

• nizka zračna vlaga in 
• visoka temperatura.

Gliva se z listne ploskve razširi tudi v notranjost lista in tamkajšnjim tkivom odvzema hranila.

Pepelovka lahko živi le na živih rastlinah, saj iz njih črpa hrano. Ker je bolezen vrstno specifična, ne more preživeti brez ustreznega gostitelja. Gliva, ki povzroča pepelovko npr. na trti, ne more okužiti vrtnice, lahko pa npr. gliva, ki okužuje španski bezeg, okuži tudi hrast.

Micelij pepelaste plesni se razvije izključno na površini zelenih organov. V celice gostiteljskih rastlin izloča encime, ki razgrajujejo snovi in iz nje črpajo hranila. Tako te celice odmrejo od izstradanosti.

Preventivni ukrepi proti pepelovki (pepelasta plesen)

Najpomembnejši preventivni ukrepi so:

• izbira odpornejših sort,
• skrb za zračnost rastlin – boljši pretok zraka in
• odstranjevanje okuženih delov z rastline.

Za pepelasto plesen namreč niso vse rastline enako občutljive, npr. vrtnice z bleščečimi listi so mnogo bolj odporne na pepelovko, med jablanami pa je na primer sorta “Jonatan” najbolj občutljiva. Pred nakupom najprimernejše rastline se zato dobro pozanimamo, katere sorte so za naš vrt najprimernejše.

Gosto razrasle grmovnice in drevesa razredčimo in tako omogočimo boljši pretok zraka in manjšo vlažnost med poganjki in listi.

Okužene dele rastlin odstranimo in uničimo. Ne smemo jih kompostirati, saj bi s tem povzročili vir novih okužb.

Zaščita rastlin pred pepelasto plesnijo

Ker pa tudi z izbiro pravih sort ne moremo preprečiti nastanek bolezni na rastlinah, je potrebno tudi primerno varstvo.

Na pepelovko bodo rastline bolj odporne, če jih bomo že spomladi začeli redno tedensko krepiti z naravnim škropivom iz njivske preslice Bio Plantella Natur. To povsem naravno škropivo deluje na samo rastlino tako, da okrepi celične stene rastline ter na ta način otežkoči vstop glivam v rastlino.

Če se je pepelovka že precej razvila, se bomo morali poslužiti močnejšega in učinkovitega fungicida, kot je na primer Vivera Ortiva. S tem pripravkom poškropimo rastline največ dvakrat zaporedoma in največ dvakrat v isti sezoni. Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Opozorilo: Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Izdelki, ki vam rešijo težavo: