Ekološko, a preverjeno učinkovito proti polžem

Polži so največja in najbolj raznolika skupina mehkužcev in po številu vrst in raznolikosti jih med živalmi prekašajo samo žuželke. Živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem. Za normalno življenje potrebujejo veliko vlage.

Naše vrtove napadajo kopenski polži iz reda Stylommatophora, po slovensko kopenski pljučarji. Mednje spadajo lazarji, slinarji in veliki polži.

Prezimijo v grmovju ali v tleh v različnih stadijih. So dvospolniki in se razmnožujejo z jajčeci, ki jih odlagajo v začetku poletja (400 – 600 jajčec/osebek). Po približno mesecu dni se izležejo mladi polži. Ti spolno dozorijo že po 60 dneh.

Ker so slabo zavarovani pred izgubo vode (slinarji in lazarji vsebujejo do 85 % vode) so v suhem vremenu aktivni ponočiv deževnem pa tudi podnevi. Najbolj jim ustrezajo temperature od 12 do 22°C in 20 do 30 % vlaga v tleh. Prehranjujejo se z rastlinami, in sicer lahko samo v 24 urah pojedo tudi do 50 % svoje teže. Če so vremenske razmere neugodne, se umaknejo globlje v tla ali si poiščejo zavetje pod kamni, trhlim lesom in v živih mejah.

Kako ukrepamo proti polžem?

Polži, predvsem tisti brez hišic, so prava nadloga na vrtu, saj nam uničujejo pridelek, v vzgojo katerega smo vložili veliko truda, časa in ljubezni. Obstaja več načinov, kako jih pregnati z vrta ali jih uničiti, a večinoma gre le za kratkoročne rešitve.

Za dolgotrajno ekološko zaščito rastlin pred polži uporabimo Bio Plantella Arion proti polžem. Ta je učinkovit proti trem glavnim vrstam polžev, poleg tega pa je izjemno odporen na dež – do 14 dni.

Vabo za polže v obliki modrih zrnc potresemo po gredicah v bližini rastlin, v odmerku 3,8 g (178 pelet) vabe na m². Ker so modra zrnca zelo ješčna in polžem zelo slastna, vaba deluje takoj in polžem preprečuje, da bi se prehranjevali z rastlinami.

Priročna embalaža je odporna na vlago in vremenske vplive, poleg tega pa zaščitni zamašek varuje pred nepravilno uporabo zlasti otroke. Povsem pa je izdelek neškodljiv tudi koristnim organizmom (ježem, deževnikom, čebelam …) ter hišnim ljubljenčkom.

Kako preprečujemo, da polži hodijo v naš vrt?

Za zmanjševanje invazije polžev je priporočljivo mehansko obdelovati tla in tako izboljšati vodni režim v tleh. V vrt sadimo rastline, ki se jim polži izogibajo, na primer: ognjič, mak, grobeljnik, čebulo, česen, žajbelj, timijan, pelin, …

V vrt lahko privabimo tudi naravne sovražnike polžev: hrošče brzce, krastače, slepce, ježe, krte, rovke, vrane, škorce, race, …

Zastirke proti polžem

Zastirke v vrtovih, kjer se pojavljajo voluharjipolži in bramorji, načeloma niso priporočljive. Seveda pa z vključevanjem rastlin, ki polže odganjajo, lahko poskrbimo, da bodo naša tla kljub vsemu uživala vse prednosti, ki jih zagotavlja koristna organska zastirka.

  • Vratič lahko posejemo ob vrtne gredice, najdemo ga pa tudi na nekoč obdelanih, zdaj pa zapuščenih zemljiščih. Za zastirko uporabimo zelene dele rastline, ki jih posipamo okrog vrtnin.
  • Pelin nam je s svojim močnim duhom odlična pomoč na vrtu. Ker zraste precej visoko in bujno, ga lahko naberemo dovolj, da v obliki zastirke, debele do 3 cm z njim učinkovito odganjamo polže. Siva barva rastline deluje na vrtu precej dekorativno, zato je tudi lepa kombinacija rastlinam v okrasnem vrtu.
  • Praprot – za zastirko uporabimo gozdno ali orlovo praprot, ki jo je po naših gozdovih precej. Praprot vsebuje tudi kalij, obenem pa njena prevrelka insekticidno deluje proti ušem in polžem.
  • Bezeg je v Sloveniji avtohtona rastlina in jo lahko precej pogosto srečamo ob robovih gozdov in travnikov. Listi imajo zelo učinkovito delovanje proti polžem, zato jih v obliki 3-5 cm debele zastirke posujemo na golo zemljo med vrtninami.

Izdelki ki vam rešijo težavo:

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: