Heteroptera

Stenice (latinsko Heteroptera) so velika in raznolika skupina žuželk, ki jih prepoznamo po sploščeni obliki telesa in pisanih barvah, nekatere pa oddajajo tudi neprijeten vonj (npr. smrdljivci).

Mnoge vrste se hranijo z rastlinskimi sokovi in so znani škodljivci vrtnin, poljščin in sadnih rastlin, nekatere vrste pa so tudi mesojede in so znane kot uspešni plenilci.

V nasprotju z mnogimi drugimi škodljivci težave povzročajo odrasle žuželke in nimfe (mlajši stadij razvoja). Njihov napad prepoznamo po belkastih pegah in razbarvanju na mestih sesanja, posledice pa so motnje v rasti in razvoju, deformacije listov, poganjkov in cvetov ter poškodbe plodov. V primeru močnejšega napada se lahko posuši cela rastlina, največ škode pa povzročijo na mladih rastlinah.

Poleg tega so tudi prenašalci rastlinskih virusov, gliv in drugih škodljivih organizmov, ki jim s prebadanjem povrhnjice omogočijo okužbo tkiv v notranjosti.

Med najbolj prepoznavne sodi zelena smrdljivka (latinsko Nezara viridula), dober centimeter dolg hrošček, za katerega je značilno nevpadljivo zeleno obarvanje in izloček neprijetnega vonja, ki ga izloči v obrambi pred napadom plenilca.

Veliko škode povzročijo na paradižnikih, kjer z rilčkom predrejo kožo paradižnika in skozi vbod vbrizgajo encime, ki utekočinijo paradižnikovo meso. Tako poškodovani plodovi so užitni, a manj okusni in slabše obstojni. Zelo rade pa se lotijo tudi stročnic, križnic in drugih gojenih rastlin.

Kako ukrepamo proti stenicam?

Naravni sovražniki stenic so mravlje, pikapolonice in parazitske ose, ki jih v vrt privabimo z različnimi uporabnimi rastlinami. Zmanjševanje škode dosežemo z mešanimi posevki, najučinkoviteje pa se proti stenicam borimo z ročnim pobiranjem odraslih žuželk, nimf in jajčec, ki so pritrjena na spodnji strani listov – obiranje je najbolje opraviti zgodaj zjutraj, ko so še otrple in težje pobegnejo.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: