7 nasvetov za večji pridelek

Spomladi smo naš vrtiček prekopali, pognojili, posejali in posadili, zdaj pa smo že v pravi vrtnarski sezoni, ko lahko že pobiramo naše pridelke. Kaj lahko poleti še naredimo za to, da bo naš pridelek čim večji, kakovosten in zdrav?

Preverite celovit nasvet v našem brezplačnem webinarju ali preberite spodnji nasvet.

Plantellin webinar:

KAJ boste lahko izvedeli v brezplačnem spletnem predavanju:

🍅 Kako in koliko je potrebno zalivati?

🍅 Zakaj zemlja nikoli ne sme biti gola?

🍅 Kaj so prednosti in slabosti zastirk?

🍅 Katerih opravil ne smemo izpustiti?

🍅 Kako in s čim dognojujemo?

🍅 Kako ukrepamo v primeru neurja in drugih vremenskih neprilik?

🍅 Kako ohranjamo rastline krepke in odporne na bolezni in škodljivce?

🍅 In še mnogo drugih uporabnih nasvetov, da bodo vaše rastline dobro

1. Pravilno zalivanje vrta

Pravilno zalivanje lahko zelo prispeva k dobremu razvoju rastlin, predvsem pa njihovemu zdravju. Predvsem moramo vedeti, katere rastline lahko zalivamo po listih in katere to slabše prenašajo. Za zalivanje in škropljenje po listih bodo hvaležni: solata, radič, pesa in redkvice.

Medtem ko  škropljenja po listih prav gotovo ne marajo: paradižnik, fižol, zelena, bučke, kumare itd. Paradižniku celo tako zelo ni všeč, da zaradi omočenosti listov kdaj tudi zboli. Zato se potrudimo, da med zalivanjem močimo samo tla, mogoče tudi preko narobe obrnjenih odrezanih plastenk ob rastlinah.

Če je le mogoče, za zalivanje uporabljajmo deževnico, ogreto na zunanjo T. Spomladi, ko temperature še niso previsoke, zalivajmo zjutraj, poleti pa se še bolj obnese večerno zalivanje, da si rastline ponoči v hladu opomorejo.

Zalivajmo rajši manj pogosto, pa takrat temeljito, pravimo, da v bistvu vrt namakamo. Če pa imamo možnost, si omislimo kapljični namakalni sistem.

Na pomanjkanje vode se bodo rastline odzvale z odpadanjem cvetov in cvetnih popkov, ušle bodo v cvet, nekatere bodo venele, plodovi pa lahko tudi malo zagrenijo. Listi se bodo zvijali, saj le tako lahko zadržijo izhlapevanje vode.

2. Primerno dognojevanje rastlin

Včasih poleti opazimo, da rastline slabše rastejo ali pa imajo morda svetlejše liste. Naš naravni odziv na to je seveda dognojevanje. Večinoma pa ne gre za to, da primanjkuje hranil, temveč bolj za preprosto previsoke temperature, ki nekaterim rastlinam (npr. kapusnicam) ne odgovarjajo, ali pa za zbita tla. Zavedati se moramo, da rastline, ki imajo preveč dušika, potrebujejo tudi več vode.

Poleti bodo vrtnine najbolj hvaležne za krepitev s pripravki na osnovi alg in vitaminov, zato jim redno dodajamo Bio Plantella Vrt

3. Na vrtu uporabljamo primerno zastirko

Pri sajenju kombiniramo rastline z dolgo rastno dobo s tistimi, ki tla hitro pokrijejo in jih hitro z vrta tudi pospravimo. Takšne kombinacije so npr:

  • Nizek stročji fižol med kapusnicami.
  • Redkvica, redkev in rukola med solato, endivijo ali radičem.
  • Cvetačo, brokoli in kolerabico sadimo ob nizek fižol.
  • Med paradižnik in papriko že spomladi posejemo solato.

Tla prekrivamo tudi z zastirko, ki preprečuje rast plevelov, zadržuje vlago in ščiti tla pred močnimi nalivi. Najboljše zastirke so slama, miskant, pokošena trava in ovčja volna. Kadar imamo na vrtu težave s polži in drugimi škodljivci, za zastiranje uporabimo praprot, bezeg in zelišča.

O izbiri idealne zastirke zase lahko preberete nasvet strokovnjakov Kluba Gaia o prednostih in slabostih zastirk in katero zastirko se splača izbrati.

4. Nekaterim vrtninam je potrebno dodajati kalcij

Vrtnine v času intenzivne rasti in oblikovanja plodov potrebujejo več kalcija. Ta se v tleh izredno hitro izpira, zato ga je treba dodajati s foliarnimi gnojili. Najpogostejši znaki pomanjkanja kalcija :

  • Pri kapusnicah odmirajo notranji listi, propadajo brsti, rjavijo robovi mladih listov, cvetača pa ima lahko steklaste rože.
  • Fižol je zbite rasti, listi rumenijo, mladi poganjki venijo, stroki pa so nepravilno razviti.
  • Pri paradižniku, papriki in jajčevcu opazimo gnilobo na muhi plodov.
  • Na bučnicah se sušijo plodiči.

Kalcij dodajamo z organskim kalcijevim listnim gnojilom Bio Plantella Kalcijem za paradižnike, ki ima trojno delovanje. Je biostimulant za rastline, gnojilo in obenem pomaga pri boljšem prenosu kalcija in ostalih mikroelementov v rastlino. Uporabljamo ga od oblikovanja ploda do zrelosti vsakih 7 – 10 dni v koncentraciji 30 – 40 ml / 10 l vode.

5. Zelena dela na vrtninah

Pri nekaterih plodovkah je pomembno tudi vršičkanje, odstranjevanje zalistnikov in spodnjih listov na rastlini. Še posebno je vse to pomembno pri paradižniku.

Razlikujemo med nizkimi determinantnimi in visokimi nedeterminantnimi sortami paradižnika. Nizkih sort paradižnika ne vršičkamo in jim tudi ne odstranjujemo zalistnikov. Visoke sorte pa je potrebno vršičkati in odstranjevati zalistnike.

Vršičkanje pomeni, da odstranimo glavni poganjek in tako ustavimo rast rastline, zato večino hranil dobijo plodovi. Zgodnji paradižnik vršičkamo nad četrtim ali petim cvetnim grozdom.

Pozni paradižnik v toplejših področjih vršičkamo nad sedmim cvetnim grozdom, v kontinentalnem delu pa nad šestim cvetnim grozdom.

Vršičkamo tako, da nad zadnjim cvetnim grozdom pustimo še dva lista, ki kasneje prehranjujeta plodove. Zalistniki so poganjki, ki rastejo v pazduhi listov. Zalistnike odstranjujemo v suhem vremenu, ko še niso daljši od 3 do 4 cm.Za boljši pridelek paradižnika odstranimo tudi liste do prvega cvetnega stebla.

6. Zaščita vrta in rastlin po neurjih

Neurja z močnim dežjem, sodro ali točo lahko naše vrtnine precej poškodujejo.

Paradižnik, kumare, bučke, jajčevec in paprike bodo preživeli, če je steblo ostalo in so prva kolenca živa, bo pa seveda manjši pridelek. Solata, endivija in radič, ki še nimajo glav, se bodo ravno tako obrasli. Obrastejo se tudi rdeča pesa, peteršilj in krompir, malo slabše pa korenček.

Po neurju odstranimo vse polomljene in poškodovane dele in rastline takoj poškropimo z ekološkim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio plantella Natur.

Dva dni pozneje poškropimo še z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine B, aminokisline in huminske kisline za hitrejšo regeneracijo. Zemljo zrahljamo, da lahko ponovno sprejema vodo in hranila. Če smo jo zastrli z zastirko, bomo preprečili zbitost tal.

7. Vasrstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci

Zaščita rastlin pred boleznimi

Če želimo na vrtu zmanjšati naval bolezni, poleti ne dognojujemo z dušikom, temveč za krepitev uporabimo pripravke na osnovi alg Bio Plantella Vrt. Vrtnine redno preventivno škropimo z naravnim varovalnim sredstvom Bio Plantella Natur, paradižnike pa z Bio Plantella Vital.

Plodovke pred vlago zaščitimo s folijo ali pa zgradimo posebno streho.

Zaščita rastlin proti škodljivcem

Rastline redno pregledujemo in jih škropimo s pripravkom Bio Plantella Thymi, ki odvrača škodljivce. Za zastirko uporabimo močno dišeča zelišča, ki škodljivce s svojim vonjem zmedejo.

Ob vrtninah sadimo: česen, čebulo, redkvice, kumino, timijan, žajbelj in šetraj. Izogibamo se modri barvi na vrtu, ker privlači tripse. Nekatere vrtnine prekrijemo z mrežami, nastavimo pa tudi Bio Plantella Rumene lepljive plošče proti čebulni muhi, ki zmanjšajo naval drugih letečih škodljivcev.

Naredimo bivališča in skrivališča za predatorje.

Za pravočasno prepozunavanje težav v vrtu in pravlno ukrepanje si pomagamo s Plantellinim slikovnim vodičem SOS Vrtnar

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.