Dobri in slabi sosedje v vrtu

Domači vrt ni nekaj hektarjev veliko posestvo, kjer gojimo monokulture, ampak je manjša površina, ki jo zaseda veliko število zelo raznolikih vrtnin. Če hočemo imeti ekološki vrt, moramo upoštevati tako kolobar, dobre sosedske odnose med vrtninami in tako ustvarimo zdrav vrt z obiljem pridelka.

Dobri sosedski odnosi med vrtninami se zdijo na prvi pogled zapleteni, a s tabelo, ki jo najdete v nadaljevanju, boste to prav hitro osvojili. Tabela dobrih in slabih sosedov je povzeta po knjigi Miše Pušenjak.

Osnova načrta naj bo vedno kolobar. Ker imamo na domačem vrtu veliko število raznolikih vrtnin, je najbolje uporabiti 4-leten kolobar. Če ga sami težko sestavimo, si pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Aplikacija bo svetovala tudi dobre sosede in koristne vrtnine. Pri izbiranju vrtnin ne smemo biti izbirčni, ker si želimo čim bolj raznolike vrtnine. Ker pravilen kolobar, raznolike vrtnine pomenijo manj škodljivcev, bolezni in bolj zanesljiv pridelek.

Dobri sosedje – rastline, ki pospešujejo razvoj

Dobri sosedje so tiste rastline, ki pospešujejo razvoj. Naj omenimo samo nekaj primerov dobrih sosedov:

  • Čebula ugodno vpliva na razvoj korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena.
  • Korenček dobro vpliva na razvoj čebule, pora, solate, radiča, paradižnika, graha in kitajskega zelja.
  • Zelje ugodno deluje na razvoj graha, fižola, paradižnika, endivije, kumar, solate in zelene.
  • Rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice in nizkega fižola.

Ostale dobre sosede poiščite v Plantellini tabeli:

Slabi sosedje – rastline, ki zavirajo razvoj

Za slabe sosede smatramo tiste rastline, ki zavirajo razvoj, ker izločki iz korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino. Poglejmo nekaj primerov:

  • Paradižnik slabo uspeva ob grahu, krompirju in sladkem komarčku.
  • Por ne raste dobro med rdečo peso, fižolom, grahom in kitajskim zeljem.
  • Zelje zavira razvoj čebule, pora in kitajskega zelja.

Ostale slabe sosede najdete v Plantellini tabeli, ki jo lahko prenesete tukaj.

Dobre prakse vrtnarjenja po načelu dobrih sosedov

Odločimo se, da na prvi poljini posadimo vrsto paradižnika, nato vrsto jajčevcev in še vrsto paprik. To niso dobri sosedje med sabo in da zmanjšamo te slabe vplive, jih bomo razmejili z dvema vrstama solate, med kateri bomo potaknili čebulo. Čebulnice delujejo odganjalno proti boleznim, zato so super v bližini paradižnika.

Pogosta kombinacije je da med čebulo posejemo korenje. Korenje ne bo odganjalo čebulne in drugih muh, saj bo premajhno. Bo pa čebula odganjala korenjevo muho.

Naslednji primer so jagode, med katere posadimo drobnjak, ki je trajnica. Ponovno ugodno delovanje čebulnice v boju proti boleznim, katerih imajo jagode kar veliko.

Stročnice lahko v sožitju s koristnimi bakterijami ustvarjajo dušik. Zato je dobra kombinacija tako imenovana Sestrska trojica: Koruza, po kateri se vzpenja fižol, po tleh pa so buče. Dušik pomaga rasti tako koruzi, kot bučam.

Pri sejanju korenja, na 5 cm posejemo seme redkvice. Ta bo hitro zrasla in ko jo potegnemo iz zemlje, jo zrahljamo za lepšo rast korenja.

Koristna zelišča v vrtu

Pogosto imamo del vrta namenjenega izključno zeliščem. To je povsem v redu, saj velike rastline pridejo prav pri ustvarjanju mešanih zasaditev. Velika zelišča enostavno razdelimo ali potaknemo in jih posadimo po celem vrtu. Zelišča vsebujejo eterična olja, ki delujejo odganjalno proti škodljivcem.

Tako na primer šetraj posadimo okoli fižola, saj odganja uši. Bazilika bo izboljšala okus paradižnika, zato ima mesto kar pod njim. Vsi vemo, da kislih kumaric brez kopra ni in enako naj velja na vrtu.

Koristne cvetlice v vrtu

Rožne gredice privabljajo opraševalce k našim vrtninam, kot so plodovke in stročnice. Najbolje je izbirati cvetove iz rumenega, oranžnega in rdečega dela barvnega spektra. Modre in vijolične barve hitro privabijo škodljivce. Seveda posamezne rastline borage, lanu in sivke so dobrodošle na vsakem vrtu.

Zakaj je pomemben kolobar v vrtu

Prva poljina vsebuje tiste vrtnine, ki pogosto prevladujejo na vrtu in jih pogosto ljudje sadijo kar čez velik del vrta. Tu je paradižnik in ostale plodovke, zelje in ostale kapusnice pa še krompir. A težava nastane, ko ugotovimo, da se številne rastline med sabo ne marajo, niso dober sosed. Poleg tega na primer paradižnik in krompir druži še skupna bolezen – krompirjeva plesen. Na drugi poljini bomo imeli veliko korenovk in solatnic, na tretji so čebulnice, ki imajo številne skupne škodljivce in tako dalje. Pomembno je najti kombinacije s katerimi bomo zmanjšali negativni vpliv slabega sosedstva.

Različna zelenjava ima različne potrebe po gnojenju

Raznolike vrtnine potrebujejo različne količine gnojila. Ker bomo na vrtu zasadili mešane posevke, se bomo glede količine gnojil ravnali po glavnem posevku – glavni vrtnini glede na kolobar. Sedaj govorimo o temeljnem gnojenju, to je gnojenje pri pripravi tal na sejanje ali sajenje vrtnin.

Tako prva poljina, na kateri so najbolj lačne vrtnine (plodovke, kapusnice) potrebuje 2 kg / 10 m²ekološkega organskega gnojila Plantella Organik. S tem zagotovimo dovolj hranil za enakomerno rast in razvoj vrtnin. Druga poljina s solatnicami, špinačnicami in korenovkami, potrebuje 1 kg / 10 m². Na tretji poljini so čebulnice, ki potrebujejo malo, zato le 0,5 kg / 10 m². Četrte poljine s stročnicami temeljno ne gnojimo.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.