Ginko – hit drevo jeseni

Ginkgo biloba je listnato drevo, ki izvira iz vzhodne Kitajske, Koreje in Japonske. Doseže višino več kot 30 m in debelino več kot 2 m. Drevo lahko živi več sto let. Velja za najvitalnejšo rastlinsko vrsto na svetu, odporno na vsa možna onesnaženja, zato ga pogosto uporabljajo v velikih mestih.

Fosil med rastlinami

Fosilni ostanki kažejo, da so drevesa ginka obstajala že pred več kot 200 milijoni leti, v evropskih vrtovih pa so jo začeli gojiti v začetku 18. stoletja.

Prenaša zelo nizke temperature, tudi do -25 °C, hkrati pa prenese tudi precej visoke temperature in obožuje sonce.

Veje so redko razporejene v nivojih v krogu okoli debla. Listi so lepi, zeleni in pahljačasti, delno razdeljeni, zaradi česar ga imenujemo tudi dvoprsti ginko. Listi jeseni nenadoma porumenijo in drevo čudovito zlato obarvajo, enake barve pa dolgo ostanejo tudi po tem, ko odpadejo.

Drevesa ginka lahko najdemo v skoraj vseh mestnih parkih. Pri nas je zaradi svoje velikosti zasajen samostojno, v svetu pa se pogosto uporablja v drevoredih.

Ginko v domačem vrtu

Na domačem okrasnem vrtu lahko sadimo različne sorte ginka. Kot okrasne rastline se uporabljajo Ginkgo biloba var. pendula z visečimi vejami, var. fastigiata, za katero je značilna ozka rast, var. laciniata z ozkimi listi ali variegata z barvitimi listi, ki imajo na zeleni podlagi kremasto bele pahljačaste črte.

Za sajenje v lonce je najboljša sorta ‘Mariken’, ki jo lahko gojimo kot manjše drevo ali celo kot bonsaj. Ima kratke, kompaktne veje, raste počasi in lahko zraste do približno 2 metra v višino in širino.

Ginko je enostavno vzgojiti iz semen, možno pa je tudi s potaknjenci ali cepljenjem.

List ginka je koristen za zdravje ljudi

Vrednost ginka je v njegovi sposobnosti spodbujanja krvnega obtoka v možganih in okončinah. S povečanjem pretoka krvi ginko posledično pozitivno vpliva na celoten žilni sistem in pomaga zagotavljati hranila za možgane, oči, ušesa in srčno mišico.

List ginka za zdravilne namene nabiramo, ko vsebuje največ zdravilnih sestavin – malo preden se listi obarvajo rumeno oziorma preden se klorofil vrne v rastlino, kar je običajno septembra ali oktobra.

Glede na stoletne izkušnje s Kitajske in Japonske je mogoče liste sušiti povsem naravno, na sobni temperaturi, pomagamo pa si lahko tudi s pripomočki za sušenje.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.