Gnojenje in vzgoja žive meje

Okoli hiše imamo za mejo številne rastline, med katerimi so tako listopadne kot zimzelene rastline. Da vzdržujemo to naravno pregrado lepo, je potrebno skrbeti zanjo tako z rednim gnojenjem kot pravilno rezjo.

Listopadne žive meje

Med listopadnimi živimi mejami so številne rastline, ki so avtohtone Sloveniji in jih najdemo v gozdu skoraj na vsakem koraku. To pomeni, da so prilagojene na rastne razmere in uspevajo zelo dobro. Niso pa samo te rastline primerne za živo mejo. Listopadne rastline za živo mejo:

  • navadna bukev (Fagus sylvatica)
  • rdečelistna bukev (Fagus sylvatica ‘Atropunicea’)
  • beli gaber (Carpinus betulus)
  • maklen (Acer campestre)
  • mandžurski javor (Acer ginnala)
  • glog (Crataegus monogyna)

Sajenje listopadne žive meje

Ko se odločimo za sajenje, imamo na voljo tako sadike z golimi koreninami, kot tiste v loncih. Sadike z golimi koreninami so manjše, vendar tudi cenovno ugodnejše. Pozorni moramo biti na razraščenost sadik. Najboljša sadika je taka, da je deblo čim krajše, oziroma da so prve veje nizko razraščene, ker le tako dosežemo strnjena, gosto in neprehodno živo mejo. Čas sajenja je zgodaj spomladi ali pozno jeseni.

Pri sadikah v loncih imamo na izbiro različno velike sadike. Tudi pri njih pazimo na čim nižjo razraščanje spodnjih vej. Čas sajenja je zaradi vzgoje v loncih mogoč čez celotno rastno dobo, od pomladi do jeseni. Izogibamo se sajenju v vročini poleti.

Predno se odločimo za enovrstno ali dvovrstno živo mejo, moramo vedeti, da je pri dvovrstni zasaditvi končna širina odraslih rastlin precejšnja. To je zelo široka in gosta živa meja, ki v širino lahko preseže 1 m.

Sajenje žive meje

Vsem sadikam ob sajenju v jarek ali jamo dodamo organsko gnojilo Plantella Organik za sadike, ki bo rastlinam omogočilo dobro ukoreninjenje in pravilno začetno rast. Hranila se počasi sproščajo in enakomerna količina dušika pomeni enakomerno rast.

Dognojevanja že odraslih rastlin opravimo spomladi z membranskim gnojilom Plantella Formulo 365 za okrasne rastline in žive meje. Hranila se iz membrane ob primerni vlagi in toploti postopno sproščajo vso sezono.

Obrezovanje naj bo redno

Višina žive meje je odvisna od naše želje in potrebe glede na okolje. Ker te rastline lahko zrastejo izredno visoko. Živa meja, ki je 6 m ali 8 m visoka je že pravi drevored v malem in zahteva veliko dela in previsnosti pri rezi. V kolikor pa potrebujemo nizko živo mejo, pa jo lahko z redno rezjo vzdržujemo na želeni višini. Rez opravimo tako, da skrajšamo novo, mlado rast, ker na ta način vzdržujemo gosto krošnjo.

Zimzelene žive meje

Pri zimzeleni živi meji lahko izbiramo med iglavci in listavci. Med zimzelenimi iglavci so pogosta izbira kleki, paciprese ali tise. Pri listopadnih pa je najpogosteje okoli naše hiše liguster, lovorikovci in pušpan.

Sajenje zimzelene žive meje

Pri zimzelenih živih mejah večinoma kupujemo sadike v lončkih. Pri sajenju uporabimo organsko gnojilo Plantella Organik za sadike, ki bo rastlinam omogočilo dobro ukoreninjenje in pravilno začetno rast.

Osnovno gnojenje in dognojevanje v sezoni

Zimzelene rastline imajo zelene dele rastline čez celo leto in ne odvržejo iglic ali listov v jesenskem času. To pomeni, da ustvarjajo hrano ves čas in tudi potrebujejo dostavo hranil z rednim gnojenjem. Te rastline imajo plitev koreninski sistem, ki v nekaj letih počrpa veliko hranil iz zemlje same.

Zimzelene iglavce dognojujemo s kristalnim gnojilom Plantella Specialnim gnojilom za iglavce. To gnojilo vsebuje veliko magnezija, ki igra veliko vlogo pri procesih fotosinteze. Pomanjkanje opazimo, kot blede rastline s slabšo rastjo ali celo sušenjem. Gojiti začnemo spomladi, ko se rastline začnejo prebujati in brsteti oziroma odganjati. Tako jih gnojimo marca, aprila, maja in junija. Tekom visokih temperatur poleti, jih ne gnojimo, ker če ni dovolj vode na volje, hitro pride do ožigov. Z gnojenjem nadaljujemo septembra in lahko še oktobra, odvisno od vremena. Tako okrepljene rastline dobro preživijo poletje in zimo.

Ker zimzelene rastline celo leto tvorijo hrano, jih ne smemo pozabiti zalivati, saj je suša lahko tako poleti, kot tudi pozimi. Če zemlja ne zmrzuje in padavin ni daljši čas, vse zimzelene rastline zalijemo.

Zimzelene listavce v začetku sezone pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Enostavno gnojilo le potresemo pod rastline pred dežjem in bo dovolj hranil za celo sezono. Za lepo in močno rast pa dognojujemo s kristalnim gnojilom Plantella Specialno gnojilo za okrasne rastline. Dognojujemo v mesecu aprilu, maju in juniju. Tekom poletja ne gnojimo, ampak začnemo spet v začetku jeseni.

Osnove rezi

  • V primerjavi z listopadnimi, zimzelene žive meje potrebujejo manj obrezovanja.
  • Obrezujemo predvsem živo meje iz ciprese, kleka in tise.
  • Smrekam in borom odstranimo samo vrhnji poganjek na vejah in jih s škarjami nekoliko oblikujemo. To pomeni, da krajšamo poganjke ali odvajajmo na mlajši poganjek, ki je nižje na veji.
  • Če zarežemo pregloboko, v rjavi, oleseneli del rastline, tam ne bodo odgnale nove veje, ampak se bo rastlina le sušila.
  • Previsokih živih mej ne smemo krajšati za več kot tretjino, ker je to velik šok, ki povzroči sušenje in propad rastline.
  • Če postane živa meja preširoka, jo lahko zožimo tako, da jo prirežemo od strani, pri tem pa pazimo, da ne odstranimo preveč zelenih delov. Iz golih poganjkov ne bo novih vej.

Klek

Klek zelo pogosta izbira za živo mejo, najpogostejša je sorta sorto Thuja Occidentalis ‘Smaragd’. Rastline zrastejo med 1,5 do 3 m visoko. Obrezujemo jo konec junija, če je potrebno pa še proti koncu avgusta ali v začetku septembra. Pri tem porežemo letne prirastke – mlado, novo rast in tudi porumenele vejice na sredini žive meje. Nikoli ne posegamo v starejši del drevesa, ker bo le rjavo in posušeno ostalo.

Paciprese

Paciprese režemo v juniju, zadnje popravke pa naredimo v avgustu in začetku septembra. Živa meja doseže končno višino tudi do 3 m.

Tisa

Ko jo gojimo v obliki žive meje, zraste do 2 m visoko. Obrezujemo jo samo enkrat letno, in sicer konec junija. Tisa raste počasi in naredi zelo gosto živo mejo. Je edini iglavec, ki prenese rez v oleseneli del rastline, saj se obraste, sicer počasi, a se.

Liguster

Liguster zraste do 3 m v višino, odvisno od sorte. Režemo ga večkrat letno tako, da skrajašmo mlado, novo rast. Najpogosteje ga obrezujemo konec junija, nato še v avgustu. Pri močno rati lahko režemo še večkrat v sezoni. Pri nas največkrat sadimo navadni luguster (L.vulgare) in ovalnolistni liguster (L.ovalifolium), s tem da je navadni liguster močnejši in bolj robusten.

Lovorikovec

Lovorikovec je zelo pogosto izbira, ker naredi gosto živo mejo. Zraste do 3 m visoko. Obrezujemo ga enkrat letno, najbolje v juniju. Obrezujemo vsako vejo posamezni, da ne poškodujemo lepih svetlečih listov.

Pušpan

Za manjše obrobke in okrasne pregrade sadimo živo mejo iz pušpana, ravno tako ga uporabljamo za posebno oblikovanje različnih figur. Pušpan je nižje rasti in doseže med 0,5 in 1 m višine. Obrezujemo ga v juniju in po potrebi še v avgustu tako, da skrajšamo mlado rast. Pušpan ima počasno rast. Večinoma pušpan ne gojimo več, ker ima velike težave s škodljivo pušpanovo veščo, ki hitro uniči celotne nasade.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.