Webinar: Jesenska priprava vrtnih tal

Osnova vsakega pridelovanja rastlin so vedno rodovitna in živa tla. Brez kakovostnih tal nam tudi odlična semena, sadike, zalivanje, škropljenje in kakršnikoli drugi dobri ukrepi na vrtu ne pomagajo.

Organsko gnojenje sodi med najpomembnejša in najbolj osnovna opravila na naših gredicah, ker:

  • tako v tla dodajamo hranila za rastline,
  • zvišujemo organsko maso v tleh,
  • spodbujamo nastajanje humusa,
  • vzdržujemo in dvigujemo rodovitnost v tleh.

V 30-minutni Plantellin nasvet je strokovnjak Vanes Husić strnil praktične napotke o jesenski pripravi vrtnih tal, s katerimi bomo ohranjali rodovitnost naših tal in povečali zdrav domač pridelek.

Kaj je humus?

Že v Antiki so grški in rimski filozofi opazili, da je nekaj v zemlji, kar ima velik vpliv na rodovitnost in uspešnost vzgoje rastlin. A šele v zadnjem stoletju in pol so se začele znanstvene raziskave, ki so se posvetile raziskovanju kompleksnih organskih spojin v zemlji. Tako smo prišli do te izjemno pomembnega organskega kompleksa – humusa.

Humus je sestavljen iz organskih komponent, kot so huminske in fulvo kisline, humin. Drugi del pa je anorganski, sestavljajo ga različni minerali, ki služijo kot osnovna hranila za rastline. Organski del humusa nastane z oksidacijo organske snovi, pri kateri sodelujejo mikroorganizmi in številni drugi prebivalci tal, ki presnavljajo organsko snov. Gre za reciklažo organske snovi.

Zaradi procesov nastanka je humus rjave do skoraj črne barve. Nastaja v vseh tipih tal, kjer je prisotna organska snov. Zemlja je različnih barv, od sive, rdeče, rjave do črne. Vemdat svetla barva ne pomeni, da humusa ni, saj je obarvanost odvisna od kamninske podlage in vsebnosti mineralov v zemlji.

Humus je prisoten tudi v šoti, ki je tudi naravna »zemlja«. Največ ga vsebuje črna šota.

Vloga humusa v tleh

Zdaj ko si predstavljamo humus kot kompleksno organsko molekulo, na katero so vezana hranila, vidimo, kaj je vloga humusa. To je vezava hranil in njihovo počasno sproščanje v daljšem časovnem obdobju. Poleg hranil pa se v take kompleksne spojine vežejo tudi vitamini, antibiotiki, rastni hormoni in številne druge spojine, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast.

Velik vpliv ima na strukturo zemlje, saj v peščeni zemlji povezuje talne delce med sabo. Prav povezovanje delcev pa ima vpliv v zbiti, težki, glineni zemlji, saj se vriva med glinene delce in tako rahlja zemljo.

Pomembno vlogo humus igra pri tleh, ki so bila okužena, kot posledica naravne nesreče, kjer je prišlo do izpustov škodljivih snovi ali enostavno pri povečani uporabi fitofarmacevtskih sredstev ali pretirani uporabi mineralnih gnojil. Tako se na humusni kompleks vežejo težke kovine, fosfati, nitrati, …

Zakaj se humus v vrtnih tleh zmanjšuje?

  • Mineralizacija je proces v tleh, ko se organska snov razgradi v hranila za rastline. A v zdravih tleh, bogatih z življenjem, se s procesi oksidacije organska snov mineralizira in ne nastaja samo humus. Sam humus je tudi kot organski kompleks podvržen razgradnji in se mineralizira.
  • Erozija je lahko vodna ali vetrna. Velik vpliv ima voda, saj se humus izpira v nižje sloje tal, kar pomeni, da hranila niso več na voljo rastlinam. Največje izgube pa se zgodijo, ko izgubimo ali uničimo mikroorganizme v svoji zemlji zaradi malomarnosti ali slabega ravnanja z zemljo. Takrat pa opazimo slabo rast rastlin in malo pridelka.

Kako zmanjšujemo erozijo?

Če je naš vrt prazen in vrtna tla gola, hitro pride do erozije in zmanjševanja humusa. Temu se lahko izognemo takole:

  • poskrbimo, da v vrtu ves čas rastejo vrtnine
  • na tla položimo zastirko (npr. slama, pokošena trava, miskant, neokuženo listje)
  • na vrt posadimo rastline za zeleno gnojenje (bodisi rastline, ki jih nismo pobrali – radič, špinača … ali pa ozimna žita). Te pustimo do pomladi in jih z lopato vdelamo v tla.

Vzdrževanje in povečevanje humusa

Jeseni nam je osnova organsko gnojenje z ekološkim gnojilom v obliki peletov Plantella Organik. Gnojilo je termično obdelano, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih bolezni, škodljivcev ali semen plevelov. Vsebuje pa veliko huminskih in fulvo kislin, ki so osnovni gradniki humusnega kompleksa.

Tako vplivamo direktno na procese humifikacije – tvorjenje humusa v domači zemlji. Gnojilo potresemo po zemlji pred dežjem ali dobro zalijemo, da se hranila raztopijo in so na voljo rastlinam. Veliko vlogo igra tudi organska snov v obliki komposta iz rastlinskih ostankov ali živalskih gnojev.

A kompost dodajamo na vrt izključno jeseni, saj spomladi kaj hitro prinesemo na vrt klice bolezni, jajčeca in ličinke škodljivcev.

Zakaj je organsko gnojilo bolj učinkovito kot domači kompost?

Domači kompost je zelo zahtevno narediti stabilen, kvaliteten in poln hranil za rastline. Če želimo doseči stabilnost komposta, ga je potrebno večkrat letno premetavati, da kompost dobi veliko kisika, ki ga potrebujejo mikroorganizmi za razgradnjo snovi. Kvaliteta komposta močno niha, saj je odvisna od začetne snovi, ki jo kompostiramo. Domači kompost vsebuje vse mogoče rastlinske ostanke, ki se v kvaliteti močno razlikujejo.

Po drugi strani pa pri ekološkem organskem gnojilu Plantella Organik vemo točno, kaj je vstopna surovina, ki je kokošji gnoj, z jasno vsebnostjo hranil, ki jih vsebuje.

Za pravilno gnojenje vrta je pomembno vedeti, katera hranila vsebuje in koliko. Le tako lahko pravilno pognojimo rastline na vrtu, saj se potrebe rastlin po hranilih močno razlikujejo. Tako plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec) potrebujejo zelo veliko hranil s poudarkom na kaliju (K) in solatnice ter čebulnice, ki potrebujejo malo gnojenja.

Pri kompostu nam je vsebnost hranil vedno neznanka, medtem ko pri ekološkem organskem gnojilu Plantella Organik je z analizo točno določena in lahko glede na kolobar na vrtu pognojimo posamezne vrtnine njihovim potrebam primerno. Poleg glavnih hranil (dušik-N, fosfor-P, kalij-K) vsebuje še mikrohranila (Fe, B, Cu, Mn, Mo, Zn).

Pri hranilih je tudi pomembna vsebnost organske snovi, ker ta v tleh pospešuje tvorbo humusa in dobro veže hranila, da so ta potem dostopna rastlinam.  Hranila pri tem organskem gnojilu so rastlinam na voljo celo sezono, oziroma okoli 6 mesecev, medtem ko je pri kompostu le 30 % vseh hranil na voljo prvo leto.

Obdelava tal jeseni

V jesenskem času je v Sloveniji navada, da se prekopava (štiha) cel vrt, ne glede na tip zemlje. Enako ponovimo spomladi.

A prekopavanje je v jesenskem času priporočljivo izključno na težkih, glinenih tleh. S prekopavanjem obrnemo velike kose zemlje, grude in jih pustimo. Ne drobimo jih, saj hočemo, da se zdrobijo pod vplivo mrzle zime.

Na izrazito težkih tleh prekopavanje ponovimo še spomladi. To izvajamo zato, ker drugače enostavno ne gre. Na takih tleh je pripročljivo pri prekopavanju dodajati kamninsko moko Plantella Biovit. Ta vsebuje minerala bentonit in zeolit. Oba se dobro vrivata med glinene delce in s tem rahljata zemljo. Poleg tega dobro vežeta organsko snov nase, zato ju kombiniramo z ekološkim organskim gnojilom Plantella Organik.

Na lažjih, bolj peščenih tleh pa prekopavanje ni priporočljivo. Takšno zemljo pred sejanjem ali sajenjem le malo zrahljamo. Drugeče hitro uničimo ravnovesje v tleh. Kombinacija z zastirko se hitro pokaže kot dobra naložba, saj se rahla zemlja “poveže” z novimi, organskimi delci in vidno bolje zadržuje vlago.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.