Kaj kupujemo, če kupujemo poceni zemljo

Ponudba raznovrstnih zemelj za sajenje in presajanje rastlin je vsako leto bolj pestra, cenovni razpon za posamezen tip substrata pa velik. Ker težko razberempo, kaka je razlika med zemljami, se pogosto odločimo za cenejšo, ki pa je žal vprašljive kakovosti.

Kaj se zgodi, če sadimo v zemljo slabe kakovosti?

Kljub temu da na začetku ni videti bistvenih razlik pri tem, v kakšno zemljo smo posadili svoje rastline, pa se napačen izbor pokaže kasneje, ko se pojavlja vse več težav z rastlinami.

  1. Najpogostejša posledica sajenja v neprimerno ali nekakovostno zemljo je slaba rast in razvoj rastline. Rastlina zaradi tega lahko tudi propade.
  2. Nekakovostni substrati so lahko neprijetni za delo. Če so premokri, težko sadimo, posajena rastlina pa zaradi zadušitve koreninskega sistema hitro propade. Po drugi strani presuhi substrati ne zadržujejo vode in zato nam rastline hitro ovenijo.
  3. Večji delci v substratu lahko tudi poškodujejo koreninski sistem rastlinPleveli v substratu uničijo rastlino, škodljivci pa se hitro razširijo še na druge rastline in substrate.
  4. Plesen v substratu se razširi na rastlino, ter pušča zelo neprijeten vonj, kar zlasti v zaprtem prostoru širi slab zrak. Poveča pa se še možnost razvoja novih neželenih organizmov, ki se hranijo z razpadajočo organsko maso.

Zakaj imajo nekatere zemlje tako nizko ceno?

Določitev optimalnega substrata za posamezno rastlino je zelo zahtevno, saj lahko že majhne razlike v zračnosti, količini vode, hranil ali organske mase… privedejo do velikih sprememb pri rasti in razvoju rastline.

Glavne pomanjkljivosti nizkocenovnih zemelj so:

  • Slaba kvaliteta surovin – nizko kakovostna šota ter nedozorel ali plesniv kompost.
  • Nizka vsebnost hranilnih snovi.
  • Neprimeren pH – bodisi prekisel ali bazičen.
  • Neprimerna zračnost: substrat je bodisi preveč zbit ali pa preveč rahel, zato se substrat prehitro posuši ali zaduši korenine naše rastline.
  • Slabo premešane surovine v substratni mešanici – zemlji, zato v eni vreči istega substrata dobimo več komposta, drugje pa več bele šote.
  • Slabo zadrževanje vode.
  • Slaba začetna vlaga – substrat je premoker ali tako presušen, da se zelo težko omoči.
  • Slabo mleti substrati z velikimi delci ali celo večjimi kosi šote.
  • Prisotnost nezaželjenih delcev – slabo presejan susbtrat vsebuje večje delce, ki so moteči ali pa nasploh neprimerni, kot na primer: pleveli, škodljivci, kamenje, plastika …
  • Neprijeten vonj.

Z nakupom visoko kakovostne zemlje do uspeha

Rastline so živi organizmi in za svojo rast in razvoj potrebujejo tako primeren prostor (sonce, senco, vlago, temperaturo …) kot tudi tla oziroma substrat, v katerem lahko primerno uspevajo. Zato je priprava kakovostne mešanice substrata zahteven postopek, ki se odraža tudi v ceni.

Težko je zagotoviti optimalne pogoje prav za vse rastline naenkrat, zato jih moramo saditi v substrat, ki je primeren za določeno skupino rastlin. Le tako lahko zagotovimo, da bodo zdravo rasle in bujno cvetele ali obrodile.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.