Za dobro rast in razvoj  vseh rastlin je ključnega pomena kakovost substrata za sajenje. Še toliko bolj je to pomembno za rastline v posodah, ki imajo omejen življenjski prostor  in  so odvisne od razmer v posodi.

Najboljša zemlja za rastline je  ilovnato-humusna ali ilovnato-peščena, a tovrstna zemlja je le na vrtovih. Slabost te zemlje je možna prisotnost plevelov, bolezni in škodljivcev. Zemlje, ki so na izbiro pakirane,  so večinoma v osnovi šotni substrati. Najboljši substrati so sestavljeni iz več različnih komponent, kot so: šote, rastlinska vlakna, hranila, bioaktivna glina, glineni granulat,  ilovica, kamena volna, šotni ma , hranila  ipd.

Za posodovke je najboljši substrat, ki vsebuje pretežni delež črne šote, ki je bolj težka in boljše zadržuje vodo in hranila.

Lastnosti dobrega substrata so:

• rastlinam mora dajati oporo in trdnost
• mora zadrževati in istočasno prepuščati vodo
• ostati mora zračen in rahel tudi po daljši uporabi
• biti mora brez škodljivcev in povzročiteljev bolezni
• omogočati mora dobro preskrbo s hranili, ki so v substratu ali jih dodajamo z gnojili

Rastline imajo različne potrebe, zato ne rastejo dobro v katerikoli vrsti zemlje.  Pomembna je sestava, struktura tal, a tudi kislost, ki je izražena s pH vrednostjo.

Večina rastlin najboljše črpa hranila iz  prsti, ki je neutralna do rahlo kisla. Takšni so večinoma substrati za okrasne in balkonske rastline. Pravilno razmerje  vode in zraka v tleh je tudi pomembno. V kolikor je prst premokra, voda izpodriva kisik iz tal in korenine začnejo propadati. Če je preveč zraka in premalo vode, se korenine začnejo sušiti. Pri sobnih rastlinah skrbimo, da je prst ves čas rahlo vlažna. Nekatere lončnice celo boljše uspevajo, če se med zalivanji zemlja delno izsuši, vendar nikoli v popolnosti.  Če se šotnati substrat izsuši, postane  puhel in voda enostavno steče skozi kljub zalivanju.

Kisloljubne rastline, kot so: rododendroni, azaleje, borovnice, brusnice, pierisi, vresovke ipd. iz kislega substrata lažje črpajo hranila in veliko boljše uspevajo, če je kislost substrata nekoliko večja. V nevtralni prsti  lahko njihova rast zastaja, cvetijo slabše, imajo manj korenin. Največkrat zato za sajenje kisloljubnih rastlin uporabljamo specialne substrate ali belo šoto, ki je izrazito kisla.

Rastline  z mesnatimi listi, ki v listih skladiščijo veliko zalogo vode, potrebujejo manj vlage v tleh, zato mora biti prst  bolj zračna. V ta namen šotnate substrate mešamo s peski, najboljše v razmerju 1/3 do 1/2 peskov. Taka prst je tudi veliko bolj odcedna.

Od balkonskih rastlin pričakujemo, da v kratkem času  veliko zrastejo in cvetoče tudi  obilno cvetijo. To lahko dosežemo le, če imajo ustrezne pogoje rasti in eden od najpomembnejših je kakovostna prst, ki naj ima vse že zgoraj navedene lastnosti dobrega substrata in še veliko več hranil za bujno rast in bogato cvetenje.