Kako lahko izboljšamo tla

Vsi hočemo imeti rahla tla, bogata s humusum, v katerih raste in bogato obrodi prav vse kar posadimo. A ko pogledamo našo vrtno zemljo, vidimo da je lahko, peščena ali težka, glinena in zbita in čisto vse ne uspeva najbolje. A z nekaj truda jo lahko izboljšamo in pridelamo več.

Obdelava zemlje z lopatanjam ali rahljanjem

Ko se vreme ustali in lepo segreje, takrat v toplih, sončnih dneh začnemo z obdelavo tal. Kmetje imajo velike njive in orjejo ter branajo, na manjših vrtovih pa bo delo opravila freza ali naše roke. Zemljo obdelujemo le ko je suha in topla. Drugače bomo naredili škodo, ker uničimo strukturo tal ter mikroorganizme, ki živijo v njej. Spomladi je priporočljivo le rahljanje zemlje z vilami. Zapičimo jih v zemljo ter zasukamo ali uporabljamo prav temu namenske rahljalce.

V nasprotnem primeru poškodujemo nastalo strukturo tal z mešanjem posamezni plasti. Lopatanje (»štihanje«) je bolj primerno za jesensko obdelavo tal. Frezanje je obdelava vrhnje plasti zemlje s pomočjo posebnega stroja – freze. Stroj zmeša vrhnjo plast zemlje. Vrtno zemljo pripravljamo okoli 2 tedna pred sejanjem ali sajenjem, lahko tudi le nekaj dni prej. Več raje ne, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni in je bilo naše rahljanje zaman.

Težka, glinena tla, vsebujejo veliko glinenih delcev, zato se voda dobro zadržuje. Zaradi zbite in trde strukture rastline težje razvijejo koreninski sistem. Največ težav z rastjo imajo korenovke in gomoljnice. Opazimo, da so plodovi (gomolj, koren) manjši, slabo razviti ali nenavadnih oblik. Tako v takšno zemljo ne sodi korenje, rdeča pesa, krompir, repa in ostale korenovke. Dobro pa bodo rasle kapusnice in plodovke.

Sprememba iz težke zemlje v bolj rahlo se ne zgodi kar čez noč. Potrebnih je več sezon in kar nekaj dela, preden zemljo spravimo v željeno »rahlost«. Začnemo spomladi z dodajanjem kamninske moke Plantella Biovit v količini 10 kg / 30 m². Sredstvo potresemo po vrhu zemljo in z lopato ali vilami zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje, do globine okoli 15 cm. Lahko uporabimo tudi frezo. Sredstvo vsebuje minerala bentonit in zeolit. Struktura mineralov je zelo pomembna, saj sta zelo porozna, kar v praksi pomeni, da dobro vežeta nase organsko snov ter vodo in hranila. Zeolit dobro veže nase naravni dušik, ki je tako rastlinam na voljo daljši čas.

Rahljanje zemlje je najbolje enostavno z dodajanjem kupljene zemlje, ki jo zmešamo v našo vrtno zemljo. Uporabimo Plantella Vrtno zemljo. Zmešamo jo z zgornjo plastjo, kjer je koreninski sistem vrtnin.

Peščena, lahka tla pa enostavno le razrahljamo z vilami. Tu bodo dobro uspevale vrtnine, predvsem gomoljnice in korenovke. Ker takšna zemlja slabo zadržuje vode, je toliko bolj pomembno gnojenje z naravnimi, organskimi gnojili, ki so rastlinam dlje časa na voljo. Prav tako je dobrodošel namakalni sistem.

Zakaj z organskim gnojenjem vnašamo organsko snov in kaj je humus?

Brez humusa, rodovitnih in živih tal ni. Humus je ogromna organska molekula, ki obstaja samo v tleh. Sestavljen je iz organskih komponent, kot so huminske in fulvo kisline ter humin. Drugi del pa je anorganski, katerega sestavljajo različni minerali, ki služijo kot osnovna hranila za rastline.

Organski del humusa nastane z oksidacijo organske snovi, pri kateri sodelujejo mikroorganizmi in številni drugi prebivalci tal, ki presnavljajo organsko snov.

Gre za reciklažo organske snovi. Humus rjave do skoraj črne barve. Nastaja povsod, kjer je prisotna organska snov.

Zemlja je različnih barv, od sive, rdeče, rjave do črne. Svetla barva ne pomeni, da humusa ni, saj je obarvanost odvisna od kamninske podlage in vsebnosti mineralov v zemlji. Na humus se veže voda, hranila, vitamini, aminokisline,…

Vsako leto je potrebno vnašati organsko snov na vrt. Ta je živalskega izvora – živalski gnoj ali rastlinskega izvora – rastlinski ostanki. Pri obeh pridemo do organskega gnojila s pomočjo mikroorganizmov, ki predelajo začetno snov (gnoj, rastlinske ostanke) v gnojilo, pri katerem so hranila v obliki, ki je dostopna rastlinam. Za učinkovitejšo uporabo se organska gnojila stisne v obliko pelet, katera omogoča pravilno doziranje gnojila na površino vrta.

Za temeljno gnojenje uporabimo peletirano ekološko organsko gnojilo Plantella Organik. Vsebuje huminske ter fulvo kisline, kar pomeni direktno povečanje humusa v tleh. Organska gnojila zmešana z zemljo se topijo v vodi, vežejo na talne delce in so na voljo rastlinam glede na njihove potrebe skozi rastno sezono. Vezava organskega gnojila na talne delce ima vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se ta ne izpira v podtalnico.

Deževniki v tleh

Ljubkovalno pravimo deževnikom zemeljski plugi, saj imajo odličen učinek na vsak tip tal. Rahljanje zemlje z ustvarjanjem rovov je posledica potovanja deževnikov proti površju, kjer iščejo razkrajajočo organsko snov. S površja v svoje rove zvlečejo rastlinske ostanke, prav tako pa pojedo organske ostanke vdelane v tla in razkrajajoče se korenine v zemlji.

Organska snov se v njihovih prebavilih presnovi in obogati s fosforjem, kalijem, dušikom, magnezijem in drugimi hranili. Izločke deževnika imenujemo glistine. Hranila iz glistin se nabirajo v rovih, nato se topijo v vodi in so hitro dostopna hrana vsem rastlinam.

Razkuževanje vrtne zemlje

V modernem svetu smo izpostavljeni številnim škodljivim snovem in prav tako naša vrtan zemlja. Veliko težavo predstavljajo fosilna goriva in naravne nesreča, kot je požar v kemični tovarni ali na odlagališču odpadkov. Prav tako avtomobili izpuščajo izpušne pline, tovarne izpuščajo pline pri izdelavi različnih izdelkov in tako dalje. Vse ti plini pa vsebujejo škodljive snovi, težke kovine (svinec, cink, krom, kadmij,…) in prav tako odpadki iz tovarn, ki se odlagajo na različnih lokacijah.

Plini se prenašajo z vetrom, težke kovine in druge škodljive snovi pa z vodo.

Škodljive snovi, ki se sproščajo pri kurjenju organskih snovi, kot je les, premog, nafta, vsebujejo škodljive snovi, ki jih imenujemo dioksini. Te škodljive snovi preko prehranske verige (rastline, živali) pridejo v nas. To pomeni večjo možnost za pojav težkih bolezni, kot je rak. Najbolj izpostavljeni smo v urbanih okoljih.

Kaj lahko naredimo sami, za svoj mali vrt?

Menjava celotne zgornje plati zemlje je rešitev. Veliko pa naredimo z uporabo kamninske moke Plantella Biovit, saj ta vsebuje dva pomembna minerala, bentonit in zeolit.

Bentonit ima porozno strukturo, na katere se dobro veže organska snov in glineni delci, kar pomeni rahljanje tal in boljše zadrževanje vode in hranil.

Prav tako ima pomembno vlogo zeolit, ki je tako kot bentonit, popolnoma naravnega izvora. Njegova struktura mu omogoča vezavo škodljivih snovi tako močno, da te niso več topne, ki zato niso več dostopne rastlinam. Pomembno je, da sredstvo zmešamo z vrhnjo plastjo tal, 10 – 25 cm globoko.

Največji učinek pri vezavi škodljivih snovi na zeolit dosežemo, če kamninsko moko Plantella Biovit kombiniramo z organskim gnojilom Plantella Organik. To gnojilo vsebuje huminske kisline, ki skupaj z zeolitom tvorijo organsko-mineralni kompleks, ki izboljša vezavo škodljivih snovi na talne delce, katere potem rastline ne počrpajo vase.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.