Kako vzgojiti veliko domačih sočnih paradižnikov?

Danes je paradižnik najbolj razširjena vrtnina na svetu. Pestrost oblik plodov in barvnih odtenkov paradižnika je navdušujoča! Da o okusu in uporabnosti sploh ne govorimo. Zato sejmo in sadimo dosti različnih paradižnikov v svoj vrt, v dvignjeno gredo ali v velika korita na terasah in balkonih.

Maj je čas, ko na vrt posadimo plodovke, kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke. Pravi čas za sajenje paradižnika je po ledenih možeh, torej po 15. maju.

Kako izberemo idealen paradižnik zase?

  • Najmanjši paradižnik je ribezov paradižnik ali divji paradižnik, ki je bratranec našega domačega paradižnika. Je visok, bujno rastoč in zelo roden paradižnik. Obvezno potrebuje oporo, najbolje mrežo, ker se zelo razrašča. Temu paradižniku ne odstranjujemo stranskih poganjkov. Rdeči, majhni paradižniki (velikosti ribeza) so sladki in zelo intenzivnega okusa. Začnejo zoreti že okoli 70 – 80 dni po presajanju. Je zelo odporen na bolezni!
  • Izredno popularni so paradižniki, primerni za obešanke, s plodovi v velikosti grozdne jagode ‘Tomberry‘. Košato se razrastejo in obilno rodijo. Plodovi so rumene ali rdeče barve.
  • Majhni so tudi češnjevi in slivovi paradižniki. Prvi okrogli, oblike češnje (tudi čeri paradižnik), drugi rahlo podolgovati, oblike slive (tudi daterino ali plum paradižnik). Težki so okoli 20 – 35 g. Vsi ti paradižniki so močne rasti in zelo zdravi (plesen jih kasneje napade).
  • Naslednji po velikosti, srednje debeli, so paradižniki »grapolo« ali koktajl paradižniki, ki rastejo v grozdu. Veliki so približno 6 -7 cm v premeru, težki 100 -180 g.
  • Med srednje debele uvrščamo tudi paradižnike pelati. Pelat je tudi sorta Scatolone, ki ima bolj votle plodove, ki so odlični za polnjenje.
  • Največji pa so debeli, mesnati ali »BEEF« paradižniki, težki 200 -350 g. Ti so lahko okrogli, ploščato-okrogli, z valovitimi rameni, v obliki srca (Volovsko srce, Cuor di Bue) ali v obliki obrnjenega srca.
  • Najdebelejši in izredno okusen paradižnik pa je stara italijanska sorta Belmonte. V Italiji jim je že uspelo vzgojiti 2 kg težke plodove te sorte.

Kako pravilno posadimo paradižnik?

Cilj je pridelati sočen, mesnat, značilno in lepo obarvan plod s sladkim ali sladko-kislega okusa, ki naj vsebuje veliko zdravju koristnih snovi (npr karotinov, likopena, vitamina C,…). Paradižnik si lahko vzgojimo sami iz semena ali pa si kupimo sadike. Posebnost paradižnike je namreč ta, da je potrebno skrbeti zanj že od vzgoje sadik dalje in še posebej ob sajenju na stalno mesto. Dnevne temperature naj bodo vsaj 18 stopinj Celzija, nočne pa tudi najmanj 10. Sadimo po »ledenih možeh«, ki bi sredi maja slabo vplivali na sadike.

Paradižnik potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in veliko vode. Sadimo ga v dobro pripravljena tla z dodanim organskim gnojilom Plantella Organik Kki je obogateno z naravnim kalijem, in sicer 2 kg Plantella Organik K na 10 m2, ali Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in ostale plodovke, ki zaradi svoje oblike hitro sprošča hranila in tako zadosti nenasitnim plodovkam.

Pomembno je, da vsaj teden do dva pred sajenjem pripravimo vrtno zemljo z gnojenjem. Tako se hranila primerno razporedijo po zemlji in čakajo na rastline.

Nekateri pretiravajo z veliko gostoto sajenja, a to je lahko  vir težav v rastni sezoni. Rastline sadimo čim bolj narazen, da je med njimi veliko zraka, zato da se listi hitreje sušijo. Če sadimo gosto, pride hitro do pojava bolezni, ki se razširi na vso zasaditev. Paradižnik sadimo na razdaljo okoli 0,5 – 0,7 m.

Kot vse plodovke potrebuje tudi paradižnik veliko hranil

Pri sajenju nasujemo na dno sadilne jame ekološko peletirano gnojilo Bio Plantella Nutrivit za paradižnike in druge plodovke, ki vsebuje veliko naravnega kalija in druga hranila. Ta je pomemben za močno rast koreninskega sistema, čvrstost rastline in pravilen razvoj plodov. Sadike sadimo poševno in zelo globoko (tudi steblo zakopljemo do prvih pravih listov), da razvije več korenin. Več ko ima korenin, bolj močna je rastlina, lažje se bori proti boleznim. Pri sajenju uporabimo Bio Plantella Zemljo za paradižnike.

Visoki paradižnik vežemo ob oporo (več nasvetov si lahko preberete v članku: Nekatere vrtnine potrebujejo oporo), ki jo postavimo, še preden sadimo sadike, da pri tem ne poškodujemo stebla in korenin rastlin. Grmičastih paradižnikov pa ne vežemo ob oporo, jim ne odstranjujemo zalistnikov in jih tudi veliko manj gnojimo.

Tudi kasneje v rastni dobi potrebujejo veliko hranil, zato jim ta zagotovimo s kakovostnim tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike. Dognojujemo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja.

Za dopolnilno gnojilo lahko izkoristimo tudi naravno zastirko iz gabeza in kopriv, ki hkrati zagotavlja rahla in vlažna tla.

Kdo so dobri sosedje paradižnika?

Pod visokim paradižnikom, varni pred pripeko zaradi njegove sence, poiščemo prostor za vrstico solate, špinače ali blitve.

Za najboljši okus paradižnika poskrbi bazilika, tako v vrtu, kot tudi tudi na krožniku.

Ob paradižniku se dobro počutijo: bob, česen in čebula, bučke, nizek fižol, por, radič, peteršilj, zelena in špargelj. Prav tako se dobro ob njem počuti zelje, saj ga paradižnik ščiti pred škodljivcem kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku.

Kot koristne rastline sadimo: ognjič, žametnico, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce in privabijo opraševalce.

Če želite sami uspešno ustvariti koristne kombinacije v vrtu, preverite Plantellino tabelo dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu:

Zastirka in namakanje paradižnika

Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko, saj potrebuje veliko vode. Zastirka zadržuje vlago, a moramo paziti, da rastline namakamo in ne zalivamo. To pa pomeni, da jim počasi, a daljši čas dodajamo vodo, tako da pride voda čim globlje v zemljo, zato pa rastlina naredi globoke korenine. S takimi koreninami bo bolje prenašala sušni stres poleti.

Lahko namestimo tudi namakalni sistem, ki kapljično, a ves čas enakomerno namaka rastline. Zna pa biti tak sistem drag in potrebuje vodni vir.

Lahko si pripravimo “namakalni sistem” tudi sami: plastenki odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjico. Zakopljemo jo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo z vodo. Tako imamo namakanje, ki počasi dovaja vodo rastlini, saj je podobno delovanje kapljičnemu namakalnemu sistemu.

Poletna opravila: odstranjevanje zalistnikov in obrezovanje paradižnika

Visoki paradižnik vzgajamo na enem steblu, saj je koreninski sistem prešibek, da bi prehranil več kot eno steblo s plodovi.

Redno odstranjujemo zalistnike – nova stebla, ki se pojavljajo v pazduhah listov. Pred odstranjevanjem se izogibamo krompirjevi gredici, da ne prenesemo glivic s krompirja na paradižnik.

V vlažnih poletjih in rastlinjakih odstranjujemo tudi liste – do pet listov na teden lahko odstranimo brez škode za rastlino. Tako bo paradižnik bolje osvetljen, plodovi bodo hitreje dozoreli, se bolje obarvali, predvsem pa se bodo listi hitreje sušili. S tem zmanjšamo možnosti za razvoj glivičnih obolenj, ki pestijo paradižnik v vlažnem vremenu.

Da bo nasad čim bolj zračen, paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste. Pričnemo tedaj, ko so prvi plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo pa vse liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo.

Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet listov na teden po celi rastlini.

Najpogostejše težave s paradižnikom: bolezni in škodljivci

V stresnih pogojih, kot so suša, toča ali velike temperaturne razlike lahko rastlinam kljub pravilni prehrani odpornost pade. Oslabljene so bolj dovzetne za napade škodljivcev in bolezni. Za krepitev potrebujejo dodatne vitamine iz skupine B, ki jim jih priskrbimo z naravnim vitaminskim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin. Okrepljena rastlina razvije bogatejši koreninski sistem in večjo listno maso, s tem pa je pogojen tudi večji pridelek.

Da plodovi v vročem in suhem poletju ne bodo propadali in se na njih ne bo pojavila gniloba plodu zaradi pomanjkanja kalcija, rastlino listno dognojujemo z Bio Plantella Kalcijevim gnojilom za paradižnike.

Pri paradižniku lahko opazimo iznakažene, manjše plodove, ki se pojavijo zaradi slabe oprašitve, kar je posledica vročine. Pri temperaturah nad 30 stopinj do oploditve ne pride.Bolezni, kot so plesni, so zelo pogost pojav na plodovkah. Najbolje je od saditve plodovk na vrt začeti s krepitvijo odpornosti rastlin z naravnim pripravkom Bio Plantella Vital, ki krepi in debeli celično steno rastlin, skozi katero plesen ne more prodreti in okužiti rastline.Preverite najpogostejše težave s paradižnikom in kako jih je najbolje rešiti v SOS Vrtnar

Kdaj in kako pobiramo in skladiščimo paradižnik?

Paradižnik je najbolje pobirati zjutraj, vsak drugi dan ali trikrat tedensko. V poletnem času lahko pobiramo nekoliko manj rdeč oz. obarvan plod kot jeseni.

Najbolje se ohrani pri temperaturi med 10 in 15 °C, zato paradižnika ne shranjujemo v hladilniku.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.