Kako vzgojimo veliko slastnih jagod, borovnic in malin?

Jagodičevje je pri nas vse bolj priljubljeno, saj je zelo okusno in osvežujoče, hkrati pa so okusni drobni sadeži, kot so jagode, borovnice ali maline pravi vitaminski zaklad. Vsebujejo veliko antioksidantov, zato ne smejo manjkati v nobenem vrtu. Jagodičnjak je lahko del sadovnjaka, če imamo prostora dovolj, čudovito pa se obnese tudi v kombinaciji z okrasnimi rastlinami, saj tako v različnih letnih časih pričara posebno lepoto vrta.

Gojenje jagod, malin, robid, borovnic in drugega jagodičevja je razveseljujoče in koristno. Poskrbeti pa moramo za rodovitno zemljo, zadostno in primerno gnojenje, zalivanje in varovanje pred škodljivimi organizmi. Včasih tudi pred pticami, ki jim gredo sladki sadeži včasih še bolj v slast kot nam.

Primerna tla za jagodičje

Ob sajenju posebno skrb posvetimo tlom. Zemlja za jagodičevje naj bo lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali grebene.

Tudi borovnice potrebujejo rodovitno zemljo z veliko humusa, ker so kisloljubne, pa mora imeti zemlja tudi primeren pH, da bodo borovnice v njej sploh uspevale. Za vzgojo zdravih borovnic vselej izberemo BIO zemljo Bio Plantella Zemlja za borovnice.

Ustvarimo idealne pogoje za jagodičnjak

Pred zasaditvijo se moramo prepričati ali naš vrt izpolnjuje osnovne pogoje za ustrezno rast in rodnost:

  • Prvi pogoj je izrazito sončna lega. Jagodičastih rastlin nikoli ne smemo saditi v senčne lege kot podrast ali za poslopji. Grmi morajo biti posajeni tako, da imajo dovolj svetlobe in prostora
  • Zemlja za jagodičaste rastline mora biti lahka, rahlo kisla in humusna. Jagodičja nikoli ne sadimo v težka glinasta tla. Če imamo vrt na težjih tleh, potem za jagodičje pripravimo višje gredice ali greben, ki jim dodamo različne dodatke za bolj zračna tla (sekance, žaganje…).
  • Prostor: Ob zasaditvi jagodičja se moramo zavedati, da so rastline trajnice z zelo različno življenjsko dobo. Jagode naj bi imeli na enem mestu dve do tri leta, maline, robide, ribeze in kosmulje največ do 12 let, ameriške borovnice pa lahko tudi več kot trideset let. Po tej dobi je potrebno rastline presaditi na drugo lokacijo. Jagode lahko zaradi hitrega kolobarjenja sadimo v zelenjavni vrt.
  • Jagodičastim rastlinam moramo zagotoviti dovolj, vendar ne preveč vode. Rastline brez namakanja v vročih poletnih dneh, ko večina začenja zoreti, ne bi preživele. Zaradi neustreznih rastnih pogojev rastline najprej slabo rastejo. Malo je talnih in stranskih rodnih poganjkov. V naslednjem letu rastline bujno cvetijo, se obdajo s številnimi plodovi in listi, v tretjem letu pa se posušijo. Pri jagodah je proces odmiranja še hitrejši.

Kako sadimo jagodičevje?

  • Najboljše je, da jagodičje sadimo v vrste. S tem si olajšamo vzdrževanje prostora pod grmi, v katere stalno silijo pleveli.
  • Grme lahko sadimo na protiplevelno folijo, kar vam izrazito olajša delo. S saditvijo v vrsto omogočimo tudi pretok zraka med grmi, kar precej prispeva k vzdrževanju suhih in zračnih grmov.
  • Sadne vrste, ki imajo enako življenjsko dobo ali za gojenje potrebujejo oporo, sadimo skupaj.

S tem si zagotovimo sočasno obnovo nasada, ki je pri jagodičju zelo pomembna. Skupaj sadimo tudi sadne vrste, ki jih moramo zaradi ptic, ki odnašajo plodove, prekrivati oz. jih ustrezno zavarovati (mreže).

  • Jagodičje lahko sadimo tudi kot živo mejo. Za to sta zelo primerna črni ribez in aronija, ker s svojimi plodovi ne privabljata nepovabljenih obiralcev in ker imata grma lepo in omejeno rast.
  • Jagodičaste rastline lahko najdejo prostor tudi na balkonih v posodah (maline, borovnice …) ali visečih posodah (jagode).
  • Vsekakor imajo jagodičaste rastline v sadnemu vrtu zelo svojstveno podobo, ki je mogoče zaradi potrebnih opor nekoliko manj dekorativna kot drevnine ali okrasni grmički, vendar ob pogledu na čudovite cvetove, raznobarvne plodove in jesenske liste ne moremo ostati ravnodušni.

Pravo gnojilo za jagode, maline ali borovnice

Jagode in drugo jagodičevje so zahtevni glede prehrane. Samo če bomo zagotovili kakovostna in njim prilagojena hranila, bodo tudi plodovi sočni, pa tudi bogati z antioksidanti in vitamini. 

Za jagode, maline, robide … je najbolje uporabljati specialno organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za jagode. Gre za popolnoma naravno gnojilo, dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Vsebuje veliko organske snovi in huminske ter fulvo kisline, s čimer pospešuje nastajanje humusa. Tla ohranja rodovitna, polna življenja in še rastlini zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje, da obrodi veliko okusnih sadežev.

Za ameriške borovnice je izjemno pomembno uporabiti pravo gnojilo, s katerim vzdržujemo primerno kisel pH zemlje, zato uporabimo Bio Plantella Nutrivit za borovnice. To je povsem naravno gnojilo, s katerim so hranila borovnici na voljo dalj časa. Kljub temu ga uporabimo vsaj 3 x letno.

Tudi pred sajenjem tla pognojimo s tem gnojilom. Vrtni prsti pa primešmo še kislo in povsem naravno Bio Plantella Organsko zemljo za borovnice, ki zagotavlja ustrezno kislost in vsebuje visok delež organske snovi in humusa.

Plodovi naj zorijo vse leto

S sadjem iz domačega vrta se lahko oskrbujemo od pomladi do jeseni. V maju zorijo prve jagode. Zorenje se zaključi v začetku junija, ko že začnejo prve maline, nato kosmulje, rdeči in črni ribez ter šmarna hrušica. Proti koncu junija začnejo zoreti ameriške borovnice, v juliju pa robide. Zadnja obiranja se že prepletajo z obiranji večkrat rodnih jagod in dvakrat rodnih malin. V vsem tem obdobju nam bodo pridelek dale še češnje, hruške, asimina in na koncu še sliva in morda jablana, če bomo zanjo našli ustrezen prostor.

Koliko jagodičevja posadimo, da bo za vse dovolj?

V domačem vrtu si lahko na majhni površini pridelamo toliko jagodičja, da ga bomo zaužili svežega, zamrznjenega v poznejšem zimskem obdobju ali pa ga bomo predelali v marmelade ali sokove. Družinski jagodičasti vrt naj bi bil velik vsaj 7 x 7 m ali več, če želimo zasaditi različne jagodičaste vrste v takih količinah, da pridelek zadošča za naše potrebe.

Jagode: na vrtu naj bi imeli od 3 do 4  jagod, od katerih pričakujemo vsaj 10 kg jagod. Količina pridelka je popolnima odvisna od uspešnosti našega gojenja. Tisti, ki želite jagode uživati vse poletje do pozne jeseni, morate posaditi večkrat rodne sorte.

Maline: če želite družino oskrbeti s približno 15 kg malin, morate posaditi vsaj 5 m malin oz. 15 rastlin na razdalji od 30 do 40 cm. Grm robide ima lahko zelo velik pridelek, vendar je rodnost ob pravilnem načinu gojenja 3 – 5 kg. S tako obremenitvijo rastline si zagotovimo visoko kakovost plodov.

Rdeči ribez: lahko gojimo v obliki špalirja ali grma. Na večji grm lahko pridelamo do 10 kg pridelka, ob opori (špalir) pa 3 – 4 kg. Glede na to, da rdeči ribez v glavnem predelujemo v marmelade in sokove bo zadostovalo, da imamo v vrtu 1 do 2 grma.

Črn ribez: grm črnega ribeza rodi 2 – 3 kg plodov. Če bomo v vrtu posadili približno 10 grmov črnega ribeza, bo to nedvomno zadostovalo za družinsko oskrbo s sokom in marmelado.

Kosmulje: imajo v primerjavi z ribezi manj pridelka. Starejše sorte imajo običajno manjše grme, novejše pa so bolj bujne in zato bolj rodne. Ameriške borovnice imajo v polni rodnosti 3 – 5 kg pridelka na grm. Približno enak pridelek dosežemo tudi pri šmarni hrušici.

Predlogi zasaditve: Družinski vrt z jagodičevjem za vso družino na 100 m²

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.