Kaj kupimo, če kupimo poceni substrat?

Ponudba raznovrstnih zemelj za sajenje in presajanje rastlin je vsako leto bolj pestra. Zaradi zelo liberalnega uvoza, je v trgovskih centrih vse več substratov na voljo po nizkih cenah. Ker težko razberemo razliko, se pogosto odločimo za cenejši substrat. Ta pa je žal vprašljive kakovosti. Še huje, potencialno je celo nevaren.

Kaj določa ceno substrata?

Cena zemlje na trgu je sigurno odraz kakovosti surovin in razmerjem med njimi. Določitev optimalnega substrata za posamezno rastlino je zelo zahtevno, saj lahko že majhne razlike v zračnosti, količini vode, hranil ali organske mase … privedejo do velikih sprememb pri rasti in razvoju rastline.

Glavne pomanjkljivosti nizkocenovnih zemelj so:

  • Slaba kvaliteta surovin – nizko kakovostna šota ter nedozorel ali plesniv kompost.
  • Nizka vsebnost hranilnih snovi.
  • Neprimeren pH – bodisi prekisel ali bazičen.
  • Neprimerna zračnost: substrat je bodisi preveč zbit ali pa preveč rahel, zato se substrat prehitro posuši ali zaduši korenine naše rastline.
  • Slabo premešane surovine v substratni mešanici – zemlji, zato v eni vreči istega substrata dobimo več komposta, drugje pa več bele šote.
  • Slabo zadrževanje vode.
  • Slaba začetna vlaga – substrat je premoker ali tako presušen, da se zelo težko omoči.
  • Slabo mleti substrati z velikimi delci ali celo večjimi kosi šote.
  • Prisotnost nezaželjenih delcev – slabo presejan susbtrat vsebuje večje delce, ki so moteči ali pa nasploh neprimerni, kot na primer: pleveli, škodljivci, kamenje, plastika …
  • Neprijeten vonj.

Ceneni substrat lahko vsebuje toksične snovi

Večja težava kot (ne)kakovost surovin pa je prisotnost neželenih delcev, zaradi katerih lahko določeni substrati pomenijo celo tveganje za človekovo zdravje.

V večini primerov predstavljajo problem težke kovine, kot so svinec, kadmij, baker, krom, cink, vanadij in živo srebro. Mnoge težke kovine tako mi kot rastline sicer potrebujemo, a v izjemno majhnih količinah. Presežena koncentracija nekaterih kovin v substratih ima toksične učinke in negativno vpliva na okolje, rastline in človeka.

Na srečo je bila sprejeta nova EU zakonodaja (UREDBA (EU) 2019/1009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, ki bo uredila to področje do sredine leta 2022.

Posledice težkih kovin za človeka

Toksične snovi v zemlji znanstveno dokazano povzročajo mnoge bolezni sodobnega časa, mnoge z nedefiniranimi vzroki, kot so različna rakava in pljučna obolenja, alergije, jetrne in ledvične bolezni.

Dolgotrajna izpostavljenost strupenim težkim kovinam ima lahko ne le rakotvorne, ampak tudi negativne učinke na živčni sistem in krvni obtok. Lahko preidejo v rastline, živali in človeška tkiva pri vdihavanju, prehranjevanju in njihovemu premeščanju ali uporabi. Potem pa se lahko v telesu vežejo in posegajo v delovanje vitalnih organov.

Kaj se zgodi, če posadimo rastline v substrat slabe kakovosti?

Kljub temu da na začetku ni videti bistvenih razlik pri tem, v kakšno zemljo smo posadili svoje rastline, pa se napačen izbor pokaže kasneje, ko se pojavlja vse več težav z rastlinami.

  • Najpogostejša posledica sajenja v neprimerno ali nekakovostno zemljo je slaba rast in razvoj rastline. Rastlina zaradi tega lahko tudi propade.
  • Nekakovostni substrati so lahko neprijetni za delo. Če so premokri, težko sadimo, posajena rastlina pa zaradi zadušitve koreninskega sistema hitro propade. Po drugi strani presuhi substrati ne zadržujejo vode in zato nam rastline hitro ovenijo.
  • Večji delci v substratu lahko tudi poškodujejo koreninski sistem rastlinPleveli v substratu uničijo rastlino, škodljivci pa se hitro razširijo še na druge rastline in substrate.
  • Plesen v substratu se razširi na rastlino, ter pušča zelo neprijeten vonj, kar zlasti v zaprtem prostoru širi slab zrak. Poveča pa se še možnost razvoja novih neželenih organizmov, ki se hranijo z razpadajočo organsko maso.

Nepreverjenih zemelj ne uporabimo ne za hrano ne za cvetje

Ker težke kovine hitro preidejo v rastline, ko jih zaužijemo pa v nas, take zemlje nikakor niso ustrezne za vzgojo prehrambnih rastlin. Sicer se zdi, da za gojenje okrasnih rastlin toksičnost ne predstavlja težave, ker jih ne uživamo. Vendar škodi tudi rastlinam. Poleg tega po sezoni odvečno zemljo pogosto odvržemo na kompostni kup, vrt ali travnik.

Tako težke kovine pridejo v tla, kjer se zaradi biološke nerazgradljivosti akumulirajo ter preidejo v prehransko verigo in s tem ogrožajo zdravje ljudi in živali. Onesnaženje tal s težkimi kovinami je žal trajno, saj je popolno očiščenje skoraj nemogoče in časovno težko izvedljivo, postopki pa izjemno dragi.  

Vztrajajmo pri izboru preverjenih proizvajalcev

Četudi se evropska iniciativa po ureditvi področja še ni zaključila, so na trgu tudi zemlje, ki preverjeno ne vsebujejo nevarnih snovi.

Substrati Plantella in Bio Plantella vsebujejo najkakovostnejšo šoto in hranljive snovi prilagojene potrebam rastlin, imajo točno določeno pH vrednost in uravnan vodno-zračni režim. Preverjeno pa so tudi čisti (brez polutantov, plevelov in drugih nečistoč) in zato primerni za varno uporabo.

Da bi zagotovili varno uporabo in največji uspeh z rastlinami izdelke Plantella redno preverjajo in testirajo tudi v neodvisnih organizacijah pri nas in v tujini. Med njimi so na primer: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Croatiakontrola, itd.  

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.