if (ICL_LANGUAGE_CODE=='hr') { };
Čedalje več ljudi si nekaj sezonske zelenjave, zelišč in tudi sadja pridela v loncih, koritih, visokih gredah. Prav tako pa si za okras teras, balkonov in stanovanj posadijo okrasne rastline. Izbira pravega substrata za rastline je lahko odvisna od sestavin in kakovosti, pogosto pa na koncu postane odločilna cena. Toda, ali se nam pri izbiri substrata res splača varčevati?
Na tržišču najdemo veliko substratov v nižjem cenovnem razredu. Očitna prednost takih zemelj je, da so lažje dostopne širšemu krogu vrtnarjev. Vendar pa se v tem skrivajo tudi pasti. Po eni strani je nizka cena odraz slabe kakovosti substrata in tudi izbora sestavin. V takih substratih se zato rastline slabše razvijajo, lahko pa tudi propadejo. Manj očitni pa so stranski učinki takih zemelj – pogosto imajo ti substrati v belo šoto primešan dodatek komunalnih kompostov, ki pa je lahko zelo obremenilen za okolje, predvsem pa vsebuje veliko količino nezaželenih težkih kovin. To pomeni, da jih nikakor ne smemo kompostirati in da pomenijo tveganje za človekovo zdravje. Toksične snovi v zemlji namreč znanstveno dokazano povzročajo mnoge bolezni sodobnega časa, mnoge z nedefiniranimi vzroki, kot so različna rakava in pljučna obolenja, alergije, jetrne in ledvične bolezni.
Višja cena substrata omogoča uporabo boljših sestavin: kakovostno mešanico šot, preverjen kompost iz rastlinskih ostankov, lesnih vlaken, kokosovih vlaken, organska gnojila ter dodatke za izboljšanje strukture, kot so kremenov pesek, perlit, bentonit, … Taki substrati spodbujajo zdrav razvoj rastlin, hkrati pa niso obremenjujoče in nevarne ne za okolje, ne za nas, uporabnike.
V poskusih za testiranje učinkovitosti smo uporabili več vrst substratov Plantella in Bio Plantella v primerjavi s konkurenčnimi substrati, da bi preverili, kako učinkovito spodbujajo razvoj rastlin in kakšen rezultat nam dajo. Uporabili smo primerljive substrate za cvetoče balkonske rastline oziroma organske substrate za sajenje zelenjave. Posajene rastline smo postavili v testni rastlinjak tako, da so imeli vsi lončki oziroma korita enak dostop do svetlobe in vode.
Razvoj rastlin smo spremljali v tedenskih intervalih in primerjali atribute, ki so za dano skupino rastlin najpomembnejši:
V poskusu s solato se je razlika v rasti pokazala že po prvih nekaj tednih – v kakovostnejših substratih že oblikovala glava, medtem ko se pri drugih substratih rast komaj dobro začela.
Na koncu poskusa smo pobrali pridelek, ločili glave in korenine, jih posušili in stehtali. Testi so pokazali, da se je tako v masi (teži) pridelka kot tudi vigorju: velikosti, razvoju korenin, barvi, čvrstosti, kompaktnosti … najbolje zrasla solata v Bio Plantella Organski zemlji. V tabeli je prikazana statistično značilna razlika tudi v primerjavi z drugo in tretjo najboljšo zemljo na trgu.
Poskus s solato:
Obr. | Vigor | Masa (g) |
A – Bio Plantella Organska zemlja | 5,0 | 202,9 |
B – konkurent | 4,8 | 165,5 |
C – konkurent | 4,8 | 155,1 |
D – konkurent | 3,0 | 68,3 |
E – konkurent | 1,0 | 8,9 |
F – konkurent | 2,6 | 61,3 |
Pri uporabi zemlje Plantella Balkonia (primer B) v primerjavi z ostalimi substrati (primer A) so testi pokazali statistično značilne razlike v:
Avtor in foto: Špela Kadivec, dipl. ing. agronomije in hortikulture
Naročite jih v svoj e-nabiralnik