Poleti na prazna mesta sadimo zelenjavo za jesen in zimo

Sredina poletja je pravi čas, da prazna mesta na zelenjavnih gredicah zapolnimo z novimi vrtninami, ki nam bodo krožnike polnile pozno poleti, jeseni in celo pozimi. Gredice se namreč hitro praznijo, in če stremimo k sezonskemu prehranjevanju z domačo zdravo zelenjavo, bomo s sprotnimi poletnimi setvami vrt najbolje izkoristili.

Zaradi vročine pa poletno sajenje zahteva več pozornosti pri izbiri rastlin in pogojih, ki jih moramo ustvariti, da nam vrtnine ne uidejo v cvet, temveč naredijo kakovostne plodove. V nadaljevanju preberite, katere se nam najbolj splača izbrati?

Poleti se začnejo vrtne gredice prazniti, saj z njih pridno pospravljamo prezimne in zgodnje spomladanske posevke:

  • česen,
  • prezimne sorte solat, kot so motovilec, zimski portulak, glavnato solato, radiče tipa solatnik,
  • spomladanske solatnice, kot je berivka, glavnata krhko in mehko listna solato,
  • zgodnje kapusnice, na primer zgodnje zelje, cvetača, kolerabice in mesečne redkvice,
  • ter med stročnicami grah in fižol – tako za zrnje kot stročje.

Katere vrtnine bodo najbolje uspevale, če jih posadimo poleti?

V tem času je treba računati na visoke temperature in na slabšo zalogo vode v tleh, če izbora rastlin temu ne prilagodimo, nam bodo ušle v cvet in pridelek bo slab in nekakovosten.

Poleti v vrt sadimo:

  • zelje,
  • glavnati ohrovt,
  • listni in brstični ohrovt,
  • cvetačo,
  • brokoli,
  • nizek fižol,
  • korenček,
  • radič (solatnik, glavnati),
  • endivijo,
  • špinačo in
  • redkvico.

Pri izbiri solat bodimo previdni

Zelo težko si predstavljamo vrt brez solate, zato naj bo ta v vrtu tudi poleti, vendar pa izbiramo med poletnimi sortami glavnatih solat, ki pogosto delajo čvrste in bogato polne listne rozete (tip gentila) ali oblikujejo klasično glavo solate.

Pogosta težava poletnih šokov je pri solatah prehitro uhajanje v cvet, ki pa so mu sorte za poletni termin prilagojene bolje, zato sadimo le take, za katere nam zagotavljajo, da so primerne za kakovostno pridelavo in spravilo v poletju.

Endivija je vrtnina poletja in jeseni.

Če imamo radi endivijo, s setvami začnemo v zadnji tretjini junija, nadaljujemo pa vse do srede septembra. Pri tem je priporočljivo izbrati sorte s kompaktnejšimi rozetami, ki se v sredini obelijo. V vročini se dobro obnesejo skodrane sorte endivje, kot npr. eskariol rumena, ki je odporna na poletno vročino in jesenske nizke temperature. Žal je ne moremo skladiščiti. Mnogo bolje se skladišči sorta eskarjol zelena in pankalijerka. 

Tla prej dobro pripravimo tako, da jim pognojimo z ekološkim organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Kasneje endivijo dognojujemo z organskim tekočim gnojilom Bio Plantella Vrt na osnovi morskih alg in vitaminov B. Endivja potrebuje dovolj vode in okopavanje. Najbolje bo prenesla poletje, če bodo tla ob njej zastrta.

V mešanem posevku endivjo sadimo zraven: fižola, kumar, graha, kolerabice, redkvice, špinače, paradižnika ali rdeče pese.

Solato, rukolo in radič sadimo vse leto

V juliju sejemo krhkolistne solate, kot je sorta ´Great lakes´. Pri vseh solatnicah se je najbolje držati pravila, da seme sejemo v razmakih 10 dni, ker imamo tako pridelek dalj časa in ne vsega hkrati.

Rukola je precej nezahtevna za setev, saj jo lahko sejemo kjerkoli v vrtu, nato pa sproti trgamo mlade liste. Občutljiva je le na napade bolhača, proti kateremu se borimo z rednim zalivanjem, posipanjem s kamninsko moko Plantella Biovit in zastirko iz močno dišečih zelišč. Napad prepoznamo po luknjicah v listih. 

Radič lahko gojimo čez vse leto, večinoma pa ga pridelujemo za jesensko-zimski čas, ko je drugih solat manj. Uspeva na lažjih in težjih tleh, na toplih sončnih legah. Zelo visoke temperature včasih povzročijo slabšo rast. Pred setvijo zemlji dodamo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo in ga rahlo zagrnemo z zemljo. Sejemo ga v juniju, sadike pa presajamo v juliju. 

Poznamo prezimne in neprezimne sorte. Na prostem prezimijo: tržaški solatnik in averto, medtem ko sta npr. goriški solatnik in radič palla rosa neprezimni sorti.

Poskrbimo za kolobar v vrtu: kapusnice sledijo krompirju, česnu pa fižol

Pri sajenju je zelo pomembno upoštevati kolobar – kako si rastline sledijo na gredicah. Če ga ne upoštevamo, bomo imeli težave s širjenjem bolezni rastlin. Solatnicam naj ne sledijo solatnice in tako dalje.

Če nam uspe zgodnji krompir pospraviti vsaj do konca maja ali kakšen teden kasneje v juniju, nam do konca pridelovalne sezone – pozne jeseni, ostaja še vsaj 4 – 5 mesecev časa. To je več kot dovolj za pridelavo kapusnic, kot je na primer zelje, glavnati ohrovt, listni in brstični ohrovt, cvetačo pa tudi brokoli. Tudi če ti za razvoj glav, brstov, rož ali listov potrebujejo 120 – 140 dni, se nam pridelava mora iziti.

Ko poberemo česen in čebulo, prazen prostor izkoristimo za ponovne setve stročnic, predvsem nizkega fižola. Če izberemo sorte za stročje in ne za zrnje, bomo v poznem poletju še ujeli ustrezen in kakovosten pridelek strokov.

Za senčenje vrtnin uporabimo mreže ali pa izkoristimo prostor pod visokimi paradižniki in fožolom

Največja nevarnost za poleti posajeno zelenjavo predstavljajo visoke temperature, močno sonce ter suša. Ko seme skali, so klični listi zelo nežni in občutljivi, zato jih sonce hitro požge in tako upočasni razvoj. Temu se enostavno izognemo tako, da na kole privežemo agro kopreno in tako zaustavimo direktno sonce.

Paradižniki in visok fižol so ogromne, bujne rastline, ki glede na pot sonca čez naš vrt mečejo veliko senco. Ta je idealna za setev jesenskih vrtnin. Tako uporabimo naravno senco, zato ni potrebe po vlaganju v nakup senčne mreže in ostalim. Podnje posejemo solatnice in špinačnice.

Če pustimo rastline na močnem soncu, nam bodo pri dolgem poletju skoraj sigurno ušle v cvet. Delna senca bo omilila preveč intenzivno rast. Za zaščito rože pri cvetači in brokoliju zadostuje, če elike liste spnemo nad rožo z vezico ali sponko.

Je potrebno za nove setve zemljo spet pognojiti?

Predpriprave na novo zelenjavo so zelo pomembne. Ko odstranimo predhodni posevek, zemljo le malo razrahljamo z vilami. Nato pognojimo, saj vrtnine za obilen pridelek potrebujejo hrano. Ker so sedaj na vrsti večinoma solatnice in kapusnice, uporabimo organsko gnojilo Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo, ki jih enostavno potrosimo po površini. Priporočljivo je, da ga nato še zagrnemo s tanko plastjo zemlje in dobro zalijemo, saj tako spodbudimo takojšnje delovanje, gnojilo hitreje pride v območje korenin in izgube hranil se zmanjšajo.

Če bomo uporabili sadike, jih tedensko zalivamo z organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline. Ti bio stimulanti zmanjšajo šok ob presajanju in dvigujejo odpornost rastlin proti vročinskemu šoku. Rastline je dobro tudi škropiti s tem sredstvom, saj dodajanje hranil preko listov in korenin je odlična kombinacija, ki pomeni močnejše rastline, kar se opazi po močni temni barvi in čvrstih listih, steblu.

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:
VEČ PLANTELLINIH VRTNARSKIH NASVETOV?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.

Za uspešen prejem je potrebno obljukati in se strinjati s spodnjo izjavo:

Prejemanje lahko kadarkoli prekličete z odjavo v nogi naših e-sporočil. Z vašimi podatki bomo ravnali z odgovornostjo. Za pošiljanje e-novic uporabljamo Mailchimp.

S klikom na potrditev, ste seznanjeni s tem, da pošljemo vaše podatke na Mailchimp za obdelavo. Preverite več o Mailchimp politiki zasebnosti tukaj.