Posledice podnebnih sprememb so tudi v Sloveniji že precejšnje in izmerljive. V zadnjih letih smo se lahko tudi sami prepričali, da klimatske spremembe vplivajo na rastlinske bolezni in škodljivce.

Potrjuje se, da mile zime omogočajo lažje preživetje bolezenskih povzročiteljev in posledično možnost pogostejših okužb v spomladanskem času.

Po milih zimah je več težav z boleznimi naših rastlin

Večini gliv, povzročiteljic rastlinskih bolezni, ustreza zmerno podnebje. Zato se bolezni, kot je na primer krompirjeva plesen (Phytophthora infestans), v vročih poletnih mesecih nekoliko umirijo, pojavljajo se prej v sezoni kot smo bili vajeni, presenetijo pa lahko tudi v jesenskih mesecih. Glivam, ki prezimijo na okuženih rastlinah (na primer pepelasta plesen (Erysiphe sp.)), spremenjene podnebne razmere ustrezajo, saj se srečujemo z več razvojnimi krogi v pridelovalni sezoni kot smo jih bili vajeni.

Suha in topla poletja omejujejo tudi razvoj bakterij.

Kako zaščitimo rastline pred boleznimi?

Če želimo rastline zaščititi ekološko, jih moramo redno varovati z naravnim varovalnim sredstvom Bio Plantella Natur na osnovi njivske preslice. Škropimo redno enkrat tedensko in še po vsakem dežju. Samo tako lahko ojačamo njihov imusnki sistem in s tem preprečimo težave.

Ko so težave že močno izražene, lahko pomagajo le močna kemična fitofarmacevtska sredstva, za katera potrebujemo izkaznico FFS.

Poletje je ugodno za razvoj številnih bolezni

Pogosto smo priča tudi poletnim ujmam, ki na rastlinah povzročijo rane, skozi katere lahko v rastline vstopajo bakterije. Po takšnih vremenskih dogodkih v pridelavi pogosto težave povzročajo bakterijska obolenja.

V poletnih mesecih se pogosto srečujemo s pomanjkanjem vode, zato v vrtovih namakamo. Z zalivanjem na primer zelja po rastlinah na nek način simuliramo dež, a hkrati pripomoremo k širjenju bakterij (na primer povzročiteljice črne žilavosti kapusnic (Xanthomonas campestris pv. campestris).

V zadnjih letih se v pridelavi številnih zelenjadnic srečujemo tudi s težavami, ki jih povzročajo virusi. Na razsežnosti teh obolenj pomembno vplivajo virusi in prenašalci. Mile zime prispevajo k boljši prezimitvi  virusov na gostiteljih in prenašalcih (pogosto so to različne žuželke).

Preberite tudi, kako krepimo rastline za premagovanje neugodnih vremenskih razmer.

Vse več je tudi rastlinskih škodljivcev

Podobne trende lahko zasledimo tudi pri škodljivcih, saj imamo pogosteje težave z žuželkami, pršicami, glodavci in divjadjo. Soočamo se z več generacijami škodljivcev v letu. Škodljive vrste se pojavljajo bolj zgodaj in jih lahko sledimo še pozno v jesen.

Mile zime pripomorejo k boljši prezimitvi škodljivcev in nato še k prerazmnožitvam  (po milih zimah in vlažni pomladi ter poletju običajno sledi množičnejši pojav polžev).

Večje škode v suhem in vročem vremenu nastanejo tudi na rastlinah z objedenim listjem (na primer škoda zaradi delovanja bolhačev (Phyllotreta spp.), koloradskega hrošča (Leptinotarsa decemlineata) in drugih. Mnogi se v pridelavi že soočate s težavami, ki jih povzročajo talni škodljivci (npr. strune, ogrci različnih hroščev, navadni bramor). Ti se  v sušnih razmerah umaknejo v nižje plasti ali pa se še intenzivneje lotijo podzemnih organov rastlin in/ali prizadenejo še več rastlin. Večja je seveda tudi škoda na mladih, komaj posajenih  rastlinah.

Tukaj lahko preberite več o talnih škodljivcih.

Vremenske razmere močno vplivajo tudi na širjenje škodljivcev od drugod

Škodljivci, ki so bili običajni za zavarovane prostore se ”selijo” na prosto (na primer rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporariorum) in si utirajo pot tudi v višje ležeče predele.

V spremenjenih razmerah lahko nevarnejši postanejo tudi že znani organizmi, ki v preteklosti zaradi redkih prerazmnožitev niso bili gospodarsko pomembni škodljivci. V zadnjih letih se na primer pri pridelavi čebulnic srečujemo s škodo, ki jo povzročajo ličinke lilijevke (Lilioceris sp.), ki smo jo v preteklosti srečevali pretežno na lilijah. 

Pogosteje se srečujemo tudi s toploljubnimi vrstami (na primer južna plodovrtka (Helicoverpa armigera), k nam pa se širijo in v novih razmerah dobro počutijo tudi številne vrste, ki jih pogosto nenamerno vnesemo v državo ali pa se k nam razširijo iz sosednjih držav (na primer plodova vinska mušica (Drosophila suzukii), marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys). Nekatere od teh vrst lahko postanejo tudi invazivne.

Kako učinkovito zaščititi rastline pred škodljivci?

Proti vsem letečim škodljivim muham namestimo na vrt Bio Plantella Rumene lepljive plošče, na katerih škodljivce prej opazimo, poleg tega pa tudi zmanjšujejo njihov napad.

Izjemno učinkovito sredstvo iz naravnega piretrina rastilne dalmatinski bolhač je tudi Bio Plantella Kenyatox. Na uši, gosenice, rastlinjakovega ščitkarja … deluje takoj in kljub temu, da je dovoljen v ekološki uporabi, ima učinek primerljiv kemičnim insekticidom.

Vremenske razmere močno vplivajo tudi na širjenje škodljivcev, saj je v neurjih z močnimi nalivi oviran prelet krilatih organizmov, veter pa pripomore k prenosu škodljivcev na večje razdalje.

V spremenjenih razmerah se bolezni in škodljivci širijo proti severu, kar potrjuje tudi dejstvo, da škodljive organizme, ki so bili v preteklosti značilni za Primorsko, že povzročajo težave v pridelavi rastlin tudi na drugih območjih.

Podobno usodo kot škodljive vrste delijo seveda tudi koristne vrste.