if (ICL_LANGUAGE_CODE=='hr') { };
Search
Generic filters

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Visoke grede: kako začeti?

Visoke grede so grede, ki jih dvignemo od tal in zato omogočajo lažje obdelovanje brez sklanjanja. Primerne so prav za vsak vrt, še posebej takega s slabo zemljo, saj za visoko gredo zemljo in ustrezen material posebej nasujemo. Organski material ob razgradnji sprošča toploto, kar omogoča, da na ta način gojimo tudi rastline, ki so bolj zahtevne.

Visoke grede navadno pripravljamo jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. Čez zimo se material v gredi posede in spomladi je zemlja pripravljena na setev in sajenje. Če smo bili jeseni prepozni, lahko to nadoknadimo tudi pozimi, če zemlja ni zmrznjena ali zgodaj spomladi.

Prednosti dvignjenih gred pred običajnimi gredicami

  • Dobro se obnesejo na majhnih vrtovih, saj tako povečamo obdelovalno površino.
  • Dvignjene grede ni potrebno prekopavati.
  • Na površini ne zastaja voda.
  • Zemlja je izredno kakovostna in dobro pripravljena, zato so pridelki večji.
  • Odlične so tam, kjer je zemlja slaba pa tudi za pridelavo zelenjave tam, kje
  • Ker smo gredo naredili iz številnih organskih materialov, iz katerih se ob razkrajanju sprošča toplota, bo zemlja spomladi prej na voljo za setev.
  • Pri delu se ni treba sklanjati, zato so take gredice primerne tudi za ljudi, ki se težje gibljejo in celo invalide na vozičku.
  • Rudolf Steiner pravi, da pridelovanje na visoki gredi vitalizira zemljo in rastline, zato so te bolj zdrave, bolj odporne na bolezni, škodljivce in neprijetne zunanje razmere, in vsebujejo tudi več človeku koristnih snovi.
  • Organski material iz različnih plasti grede ob razgradnji sprošča toploto, prst se hitreje segreje, ravno tako so stranske površine bolj izpostavljene soncu in s tem ogrevanju.

Visoke grede imajo tudi slabostv poletni vročini se namreč zemlja hitreje izsuši, zato je potrebno več zalivati. To nekoliko ublažimo z zastirko.

Kdaj postavimo visoko gredo?

Visoko gredo pripravimo vsaj kakšen mesec prej kot imamo namen sejati ali saditi in pred setvijo dodamo le tanjši sloj kvalitetne prsti. Najboljše je visoke grede narediti jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. V zimskem času se material v gredi posede, spomladi le dodamo manjkajočo prst in visoka greda je pripravljena za setev in sajenje. Če zemlja ni zmrznjena, visoko gredo lahko naredimo tudi pozimi ali zgodaj spomladi.

Kakšna naj bo visoka greda?

Dimenzije visoke grede: Za visoko gredo izberemo sončen prostor in jo postavimo tako, da bo z vseh strani dobro osvetljena, najbolje v smer sever-jug.  

Primerna širina visoke grede je takšna, da jo dosežemo z iztegnjeno roko od roba visoke grede, kar je 60 do največ 70 cm z ene strani.  Če je visoka greda dostopna za delo z obeh strani to pomeni največ do 140 cm širine skupaj z ogrodjem. Višino ravno tako prilagodimo, tako, da bo delo olajšano. Nekako optimalna je med 60 in 80 cm. Za visoke vrtnine kot so paradižniki, kumare na mreži ali visok fižol lahko naredimo tudi nižje ogrodje, da bomo lahko lažje obirali. Dolžina je lahko poljubna in je odvisna od razpoložljivega prostora in naših želja. 

Materiali visoke grede:

Ogrodje je lahko zbito iz lesa, prepleteno iz vej, zgrajeno iz opeke, kamnov. Visoka greda je lahko iz umetnih materialov in je že fiksno narejena. Les najbolje zavarujemo tako, da ga obilno namočimo z  lanenim oljem, na zunanji strani pa premažemo z naravnimi premazi za les na vodni osnovi. Gredo iz lesa ali šibja na notranji strani obložimo s plastično ali gradbeno folijo z zračnimi mehurčki ter tako podaljšamo življenjsko dobo grede in preprečimo uhajanje prsti. Visoko gredo lahko okrog in okrog obložimo tudi z filcem, ki bo zadrževal vlago do samega roba grede in preprečil izsuševanje ob robovih kar se hitro zgodi če so stranice iz tanjših materialov. 

Kako napolnimo visoko gredo?

Pri postavljanju visoke grede direktno na zemljo najprej odstranimo travno rušo in zgornji sloj zemlje in jo prihranimo za kasnejše polnjenje grede, ko bomo gredo napolnili po plasteh. Potem postavimo okvir in polnimo po plasteh:

  1. Na dno visoke grede namestimo gosto mrežo proti voluharju, lahko jo prekrijemo z volnenim filcem. 
  2. Slednji, drenažni sloj je tisti, ki preprečuje zastajanje vode, zato tukaj položimo debelejše veje v obliki mreže in na njih naložimo tanjšo plast in dračje skupno v debelini do 20 cm. 
  3. Na veje položimo obrnjene kose travne ruše in izkopano zemljo, prekrijemo z organskim materialom kot je slama, listje, dodamo kompost, ki ga pokrijemo z koščki lepenke, ki privabljajo deževnike. 
  4. Polnjenje zaključimo s približno 20 cm kvalitetne prsti. V ta namen lahko uporabimo Plantella vrtno zemljo, ki vsebuje huminske šote. 

Kako izbrati pravo zemljo, si lahko preberete v članku Kaj kupimo, če kupimo poceni substrat?

Do setve zemljo zavarujemo tako, da jo prekrijemo z organsko zastirko ( listje, slamo, praprot), ki je dobrodošla tudi v poletni vročini. Najboljše je, da tla ves čas pokrita z rastlinami ali zastirko. Pred setvijo ali sajenjem zemlji primešamo 100% organsko gnojilo Plantella Organik. Tako pripravljena visoka greda bo ob dodajanju  saditvene prsti v zgornjem delu zadostovala za približno 5-6 let.

V kolikor visoko gredo delamo na tlakovcih ali je dno zaprto, najprej na dno in ob robovih postavimo debelejši filc in potem plastimo.  Vedno pa je nujno, da ima greda drenažni sloj, ki je lahko tudi glinopor, prodec ipd., vmes damo filc, potem dodamo  kompost in prst, ni pa nujno da so na dnu veje. 

Obstajajo tudi samozalivalne visoke grede, kjer se odvečna voda zbira pod sadilnim delom in se uporablja za ponovno zalivanje.  V tem primeru posebej moramo paziti, da ne uporabljamo preveč gnojil, ki bi se izpirala v vodo. 

Kaj lahko sadimo na visoke grede?

Najbolj bo greda izkoriščena, če bomo sadili mešane posevke zelenjave skupaj z koristnimi cvetlicami in dišavnicami. Izkoristimo tudi višino tako, da v sredinski del posadimo visoke rastline proti robu pa nižje rastline v obliki piramide. 

Listnate rastline in delno tudi korenovke bodo uspevale tudi v delni senci.  Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, kapucinke, jagode, viseči ognjič pa tudi visok fižol se lahko povesi navzdol. 

V osrednji del posadimo paradižnik ali kumare na opori, ki rastejo v višino, medvrstni prostor izkoristimo za solato, ki jo posejemo zgodaj spomladi. Za jesensko rabo na to mesto posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med zgodnjim zeljem pa posadimo nizek fižol, posadimo špinačo, blitvo…

Rastline, ki NE uspevajo dobro skupaj:

  • paprika ne uspeva ob bobu, fižolu in grahu
  • čebula ne uspeva ob ohrovtu, stročnicah, kumarah, poru in zelju 
  • paradižnik ne uspeva ob grahu, krompirju in zelju, a obožuje baziliko, česen in meto
  • zelje ne uspeva ob čebuli in paradižniku, ob njem pa so odlični ognjič, žajbelj, timijan
  • solata ni ljubitelj peteršilja in brokolijev
  • por ne mara čebule, graha in fižola, zato pa odlično uspeva ob solati, korenju, jagodah, zeleni

Po obiranju zemljo prerahljamo, dognojimo in takoj zapolnimo z novimi primernimi rastlinami. Ker imajo zelenjadnice različne potrebe po hrani lahko posamezno gredico sadimo kot gredico na vrtu, kjer skupaj posadimo požrešne rastline kot so plodovke (paradižnik, paprika, bučke, jajčevci), v drugi  gredici pa tiste, ki ne zahtevajo veliko gnojenja kot so čebulnice ali stročnice.

Poglejte si še nekaj idej za postavitev visoke grede

DELI TA ČLANEK S SVOJIM PRIJATELJEM:

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik

Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.