Obilno deževje lahko prinese veliko težav za sadjarje, saj ustvarja idealne pogoje za razvoj različnih bolezni sadnega drevja. Dolgotrajna vlaga in visoka zračna vlažnost ustvarita idealne razmere za razvoj številnih glivičnih in bakterijskih bolezni. Te bolezni ne povzročijo le slabšega pridelka, temveč lahko ogrozijo celotno drevo, če jih pravočasno ne prepoznamo in ustrezno ne ukrepamo.

Zakaj je dež “idealno vreme” za bolezni?

V času padavin in po njih so krošnje dreves dlje časa mokre. Večina gliv in bakterij potrebuje vodo, s katero se širijo po rastlini in na sosedje rastline. Prav tako velik del bolezenskih povzročiteljev potrebuje višjo zračno vlago, da lahko rastlino okuži. Dolgo časa omočena lista površina posledično predstavlja idealne pogoje za razvoj raznoraznih bolezni. Poglejmo si nekaj najpogostejših, ki nam povzročajo škodo po dežju v poletnem času.

Škrlup (Venturia inaequalis)

Gostiteljske rastline: jablana in hruška

Simptomi: Na listih se pojavijo majhne olivno zelene pege, ki sčasoma postanejo sive in se združujejo. Na starejših listih so temnejše in pogostejše, kar povzroči rumenenje in odpadanje listov. Bolezen lahko napade tudi plodove. Pojavijo se temne pege, ki kasneje porjavijo, kožica ploda otrdi in lahko poči. Okuženi plodovi pogosto odpadejo ali so grde oblike in neprimerni za uporabo. Bolezen se lahko razvije vse do obiranja, pozne okužbe pa se pokažejo šele med skladiščenjem.

Varstvo: Uporaba ustreznih registriranih FFS (npr. Vivera Chorus in Vivera Score), ki se jih dobi v kmetijski lekarni, odstranjevanje okuženega listja iz nasada, spomladansko škropljenje s Plantella Baker zmanjšuje splošno pojavnost bolezni.

Hrušev ožig (Erwinia amylovora)

Gostiteljske rastline: rastline iz rodov Malus (jablana), Pyrus (hruška), Cydonia (kutina), Mespilus (nešplja), Amelanchier (hrušica), Chaenomeles (japonska kutina), Crataegus (glog), Cotoneaster (panešplja), Eriobotrya (japonska nešplja), Pyracantha (ognjeni trn), Sorbus (jerebika), Photinia (fotinija)

Simptomi: Spomladi na poganjkih najprej opazimo venenje, rjavenje in sušenje cvetov, poganjek se ukrivi (spominja na pastirsko ali sladkorno palico), listje se suši od peclja proti glavni listni žili, poganjki nato dobijo ožgan videz, posušeni listi in plodovi ostanejo na poganjku.

Pomembno: Bolezen je bakterijskega izvora in se širi kapljično s pomočjo vetra in dežja, živih bitij – ptice, žuželke, človek. Bakterija vdre v rastlino preko naravnih odprtin, ran ali preko cveta. Obseg in hitrost širjenja bolezni je odvisna tudi od klimatskih razmer, dobro se širi ob visoki zračni vlagi in visoki temperaturi.

Varstvo: Izrezovanje okuženih poganjkov (pri rezi odstranimo tudi cca 10 cm zdravega lesa), razkuževanje orodja z 70 % alkoholom ali 10 % raztopino varikine, preventivni ukrepi – preverjen sadilni material, nabiranje cepičev z le zdravih rastlin.

Monilija – sadna gniloba (Monilinia spp.)

Gostiteljske rastline: Pečkarji in koščičarji – jablane, hruške, breskve, češnje, slive, …

Simptomi: Gliva plod okuži na mestu, kjer je poškodovana povrhnjica. Bolezen se širi v krogu, okuženi deli ploda postanejo rjavi in kašasti, v krogih opazimo tudi prašnate kupčke spor.

Varstvo: Odstranjevanje posušenih sadnih mumij, redčenje plodov, mehanska zaščita pred točo in škodljivci, uporaba ustreznih FFS (npr. Vivera Chorus in Vivera Score v času rasti in spomladansko škropljenje s Plantella Baker).

Listna luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila oz. Wilsonomyces
carpophilus)

Gostiteljske rastline: koščičarji –breskve, češnje, slive, lovorikovec, …

Simptomi: Na listih opazimo rdeče-rjave pege velikosti 3 do 10 mm. Notranji del pege se posuši in odmre, zaradi česar nastane luknjica v listu. V primeru močnejše okužbe lahko listje tudi odpade.

Varstvo: Odstranjevanje okuženega listja, vzdrževanje zračne krošnje, spomladansko škropljenje s Plantella Baker, uporaba ustreznih FFS (npr. Vivera Score).

Hitra regeneracija je pomembna

Vsak napad bolezni ali škodljivca rastlino izčrpava. Pogostejši in obsežnejši kot so napadi, manj hranil si rastlina lahko shrani za prezimovanje in prihodnje leto. Zato je še kako pomembno, da rastlinam pomagamo – z ustreznim in dovoljšnim gnojenjem z organskimi gnojili Plantella Organik spomladi.

Poleti, ko pa se rastlina sooča z vročino, neurji, napadi bolezni in škodljivcev pa je potrebno rastlinam dodati organsko gnojilo z aminokislinami Bio Plantella Vita – tako bomo poskrbeli, da si bodo rastline hitreje opomogle po napadu bolezni.

Ne pozabimo pa tudi na preventivno redno škropljenje s pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur. Njivska preslica je že dolga leta poznana po tem, da vsebuje veliko silicija, ki ob redni uporabi okrepi rastline, lahko tudi do te mere, da celotno sezono ostanejo zdrave.