Domači vrt ni nekaj hektarjev veliko posestvo, kjer gojimo monokulture, ampak je manjša površina, ki jo zaseda veliko število raznolikih vrtnin. Če hočemo imeti ekološki vrt, moramo upoštevati kolobar in vedeti, kateri so dobri in slabi sosedje v vrtu.

Dobri sosedski odnosi med vrtninami se zdijo na prvi pogled zapleteni, a s tabelo, ki jo najdete v nadaljevanju, boste to prav hitro osvojili.

Osnova načrta naj bo vedno kolobar. Ker imamo na domačem vrtu veliko število raznolikih vrtnin, je najbolje uporabiti 4-leten kolobar. Če ga sami težko sestavimo, si pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Aplikacija bo svetovala tudi dobre sosede in koristne vrtnine.

Pri izbiranju vrtnin ne smemo biti izbirčni, ker si želimo čim bolj raznolike vrtnine. Ker pravilen kolobar, raznolike vrtnine pomenijo manj škodljivcev, bolezni in bolj zanesljiv pridelek.

Kateri so dobri in kater so slabi sosedje?

Dobri sosedje – rastline, ki pospešujejo razvoj

Dobri sosedje so tiste rastline, ki pospešujejo razvoj. Naj omenimo samo nekaj primerov dobrih sosedov:

• Čebula ugodno vpliva na razvoj korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena.
• Korenje dobro vpliva na razvoj čebule, pora, solate, radiča, paradižnika, graha in kitajskega zelja.
• Zelje ugodno deluje na razvoj graha, fižola, paradižnika, endivije, kumar, solate in zelene.
• Rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice in nizkega fižola.

Ostale dobre sosede najdete v Plantellini tabeli dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu >>>

Slabi sosedje – rastline, ki zavirajo razvoj

Za slabe sosede smatramo tiste rastline, ki zavirajo razvoj, ker izločki iz korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino. Poglejmo nekaj primerov:

• Paradižnik slabo uspeva ob grahu, krompirju in sladkem komarčku.
• Por ne raste dobro med rdečo peso, fižolom, grahom in kitajskim zeljem.
• Zelje zavira razvoj čebule, pora in kitajskega zelja.

Ostale slabe sosede najdete v Plantellini tabeli dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu >>>

Dobre prakse vrtnarjenja po načelu dobrih sosedov

Odločimo se, da na prvi poljini posadimo vrsto paradižnika, nato vrsto jajčevcev in še vrsto paprik. To med sabo niso dobri sosedje in želimo zmanjšati slabe vplive, jih bomo razmejili z dvema vrstama solate. Mednje bomo potaknili čebulo. Ker čebulnice delujejo odganjalno proti boleznim, so super v bližini paradižnika.

Pogosta kombinacije je, da med čebulo posejemo korenje. Korenje ne bo odganjalo čebulne in drugih muh, saj bo premajhno. Bo pa čebula odganjala korenjevo muho.

Naslednji primer so jagode, med katere posadimo drobnjak, ki je trajnica. Ponovno ugodno delovanje čebulnice v boju proti boleznim, katerih imajo jagode kar veliko.

Stročnice lahko v sožitju s koristnimi bakterijami ustvarjajo dušik. Zato je dobra kombinacija tako imenovana sestrska trojica: koruza, po kateri se vzpenja fižol, po tleh pa so buče. Dušik pomaga rasti tako koruzi, kot bučam.

Pri sejanju korenja, na 5 cm posejemo seme redkvice. Ta bo hitro zrasla in ko jo potegnemo iz zemlje, jo zrahljamo za lepšo rast korenja.

Zasadimo številne in zelo raznolike kombinacije. Sledimo smernicam dobrih in slabih sosedov. Poleg tega se vedno najde mesto za koristne rastline, med katerimi so zelišča in nekatere cvetlice. Pri kombinacijah si pomagajte s tabelo dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu.

*Tabela dobrih in slabih sosedov je povzeta po knjigi Miše Pušenjak.

Koristna zelišča v vrtu

Koristne cvetlice v vrtu

Na drugi poljini bomo imeli veliko korenovk in solatnic (brokoli, cvetača, redkvica, brstični ohrovt.)

Na tretjo poljino posejemo in posadimo: blitvo, korenje, čebulo, por, visok fižol in peteršilj, pa tudi čebulnice, ki imajo številne skupne škodljivce in tako dalje. Pomembno je najti kombinacije s katerimi bomo zmanjšali negativni vpliv slabega sosedstva.

Na četrto poljino damo grah, nizek fižol, česen, špinačo, šalotko, repo, rdečo peso.

Različna zelenjava ima različne potrebe po gnojenju

Tako prva poljina, na kateri so najbolj lačne vrtnine (plodovke, kapusnice) potrebuje 2 kg / 10 m²ekološkega organskega gnojila Plantella Organik. S tem zagotovimo dovolj hranil za enakomerno rast in razvoj vrtnin. Druga poljina s solatnicami, špinačnicami in korenovkami, potrebuje 1 kg / 10 m². Na tretji poljini so čebulnice, ki potrebujejo malo, zato le 0,5 kg / 10 m². Četrte poljine s stročnicami temeljno ne gnojimo.

---