Pravilno kombiniranje dobrih in slabih sosedov za zdrav zelenjavni vrt

Domači vrt ni obsežno posestvo velikih hektarjev, kjer se osredotočamo le na eno vrsto rastlin, ampak je prej majhna parcela, ki jo obdelujemo s številnimi raznolikimi vrtninami. Za tiste, ki si prizadevamo ustvariti ekološko vzdržen vrt, je ključno upoštevati koncept kolobarjenja in prepoznati, katere kombinacije rastlin so optimalne za doseganje zdravega in rodovitnega vrta. Povedano po domače: kateri so dobri in kateri slabi sosedi.

Dobri sosedski odnosi med vrtninami se na prvi pogled zdijo precej zapleteni, vendar vam bo priložena tabela v nadaljevanju olajšala razumevanje. Osnova našega načrta vedno naj bo kolobarjenje. Glede na bogastvo raznolikosti vrtnin na našem domačem vrtu je najbolje uporabiti 4-letni kolobar. Pri izbiri vrtnin ne smemo biti preveč izbirčni, saj si želimo čim večjo raznolikost. Pravilno načrtovan kolobar zagotavlja manj težav s škodljivci, boleznimi ter obilnejši in bolj zanesljiv pridelek.

Načrtovanje vrta še nikoli ni bilo tako enostavno!

Če se pri sestavi vrta soočamo s težavo pri kombinaciji dobrih in slabih sosedov, si lahko pomagamo z brezplačno aplikacijo Naredivrt.si.

Zagotovite nekoliko podatkov, na podlagi katerih bo aplikacija za izbrano kvadraturo vrta sestavila načrt vaših najljubših zelenjavnih pridelkov in jagodičevja, pri čemer bo velik poudarek dala tudi na upoštevanje dobrih in slabih sosedov. Brezplačno in enostavno!

Kateri so dobri in kateri slabi sosedje?

Dobri sosedje…	Slabi sosedje…
… so rastline, ki pospešujejo razvoj	…so rastline, ki zavirajo razvoj, ker izločki iz korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino.
Čebula ugodno vpliva na razvoj korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena.	Paradižnik slabo uspeva ob grahu, krompirju in sladkem komarčku.
Korenje dobro vpliva na razvoj čebule, pora, solate, radiča, paradižnika, graha in kitajskega zelja.	Por ne raste dobro med rdečo peso, fižolom, grahom in kitajskim zeljem.
Zelje ugodno deluje na razvoj graha, fižola, paradižnika, endivije, kumar, solate in zelene.	Zelje zavira razvoj čebule, pora in kitajskega zelja.
Rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice in nizkega fižola.	Fižol slabo uspeva ob čebuli, česnu, korenju, papriki in poru.

Ostale sosede preverite v Plantellini tabeli dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu >>>

Dobre prakse vrtnarjenja po načelu dobrih sosedov

Odločimo se, da na prvi poljini posadimo vrsto paradižnika, nato vrsto jajčevcev in še vrsto paprik. To med sabo niso dobri sosedje in želimo zmanjšati slabe vplive, jih bomo razmejili z dvema vrstama solate. Mednje bomo potaknili čebulo. Ker čebulnice delujejo odganjalno proti boleznim, so super v bližini paradižnika.

Pogosta kombinacija je, da med čebulo posejemo korenje. Korenje ne bo odganjalo čebulne in drugih muh, saj bo premajhno. Bo pa čebula odganjala korenjevo muho.
Naslednji primer so jagode, med katere posadimo drobnjak, ki je trajnica. Ponovno ugodno delovanje čebulnice v boju proti boleznim, katerih imajo jagode kar veliko.
Stročnice lahko v sožitju s koristnimi bakterijami ustvarjajo dušik. Zato je dobra kombinacija tako imenovana sestrska trojica: koruza, po kateri se vzpenja fižol, po tleh pa so buče. Dušik pomaga rasti tako koruzi, kot bučam.
Pri sejanju korenja, na 5 cm posejemo seme redkvice. Ta bo hitro zrasla in ko jo potegnemo iz zemlje, jo zrahljamo za lepšo rast korenja.
Zasadimo številne in zelo raznolike kombinacije. Sledimo smernicam dobrih in slabih sosedov. Poleg tega se vedno najde mesto za koristne rastline, med katerimi so zelišča in nekatere cvetlice. Pri kombinacijah si pomagajte s tabelo dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu.

Prenesite tabelo >>>

Koristna zelišča v vrtu

Pogosto imamo del vrta namenjenega izključno zeliščem. To je povsem v redu, saj velike rastline pridejo prav pri ustvarjanju mešanih zasaditev. Velika zelišča enostavno razdelimo ali potaknemo in jih posadimo po celem vrtu. Zelišča vsebujejo eterična olja, ki delujejo odganjalno proti škodljivcem.

Tako na primer šetraj posadimo okoli fižola, saj odganja uši. Bazilika bo izboljšala okus paradižnika, zato ima mesto kar pod njim. Vsi vemo, da kislih kumaric brez kopra ni in enako naj velja na vrtu.

Koristne cvetlice v vrtu

Rožne gredice privabljajo opraševalce k našim vrtninam, kot so plodovke in stročnice. Najbolje je izbirati cvetove iz rumenega, oranžnega in rdečega dela barvnega spektra. Modre in vijolične barve hitro privabijo škodljivce. Seveda posamezne rastline borage, lanu in sivke so dobrodošle na vsakem vrtu.

Prva poljina

Na njej gojimo za hranila najbolj potratne vrtnine. Tu bomo našli plodovke – bučke, jajčevce, kumare, lubenice, melone, paprike in paradižnik, poleg njih pa še krompir, zeleno in zelje. Razhudnikovke imajo veliko skupnih bolezni – krompir in paradižnik napada krompirjeva plesen, in nastane težava kako posaditi rastline, da bodo rastle med dobrimi sosedi.

Druga poljina

Na drugo poljino pride večina kapusnic – brstični ohrovt, kolerabica, redkvica, cvetača, brokoli in ohrovt. Prav tako pa tu najdemo še solato in endivijo. Tudi tu moramo biti previdni pri sajenju kapusnic, ki vse napadajo iste bolezni in škodljivci.

Tretja poljina

Na tretjo poljino posejemo blitvo, korenček, pastinak, peteršilj, por, rukolo, čebulo, motovilec, radič in visok fižol. Skupina je zelo raznolika, in če vemo katere vrtnine se dobro razumejo si lahko prihranimo kar nekaj tegob.

Četrta poljina

Na zadnjo, četrto poljino posadimo stročnice – bob, grah, nizek fižol in še česen, šalotka, rdeča pesa, repa in špinača. So za hranila najbolj nezahtevne vrtnine v kolobarju.

Različna zelenjava ima različne potrebe po gnojenju

Tako prva poljina, na kateri so najbolj lačne vrtnine (plodovke, kapusnice) potrebuje 2 kg / 10 m²ekološkega organskega gnojila Plantella Organik. S tem zagotovimo dovolj hranil za enakomerno rast in razvoj vrtnin. Druga poljina s solatnicami, špinačnicami in korenovkami, potrebuje 1 kg / 10 m². Na tretji poljini so čebulnice, ki potrebujejo malo, zato le 0,5 kg / 10 m². Četrte poljine s stročnicami temeljno ne gnojimo.

Raznolike vrtnine potrebujejo različne količine gnojila. Ker bomo na vrtu zasadili mešane posevke, se bomo glede količine gnojil ravnali po glavnem posevku – glavni vrtnini glede na kolobar. Sedaj govorimo o temeljnem gnojenju, to je gnojenje pri pripravi tal na sejanje ali sajenje vrtnin.