Ko so v 16. stoletju fižol prinesli v naše kraje, se je tu hitro udomačil. Ker vsebuje različne beljakovine, nasitne ogljikove hidrate ter vse pomembne minerale in vitamine, že od nekdaj velja za meso revnih. V času draginje s fižolom lahko nadomestimo različno hrano, hkrati pa je hvaležen in poceni za vzgojo.

Nizke ali visoke sorte

Fižol uvrščamo med metuljnice in prav te so izredno pomemben, nezamenljiv člen ekološkega vrtnarjenja. Na slovenskih vrtovih je že od nekdaj bolj priljubljen visoki fižol. Nizki fižol pa je nastal s selekcijo semen visokega, zato se tudi zelo rada križata. Z obliko rasti so povezane nekatere prednosti in slabosti nizkih ali visokih sort.

Nizke sorte fižola ne potrebujejo opore, temperaturno so manj zahtevne, lahko jih sadimo, ko ima zemlja že malce pod 10 ˚C, cvetijo, in dozorijo relativno enakomerno. Za seme je najbolje posaditi zgodnejše sorte, ki dozorijo do sredine avgusta, za stročje pa lahko uspešno sejemo od maja do julija. Visoki fižol za rast potrebuje oporo. Dozoreva postopoma od spodaj proti vrhu. Številni nizek fižol zavračajo zaradi prepričanja, da je za stročje dober le visok fižol, a je to daleč od resnice. Nizek fižol s od visokega bistveno razlikuje le po višini in po zgodnosti.

Pred sajenjem seme namočimo

Zelo priporočljivo je, da pred setvijo zrna namočimo čez noč bodisi v toplo vodo ali še bolje v žajbljev ali kamilični čaj, ki naj bo ohlajen na 30 ^oC. Največji učinek bo imela raztopina sredstva Bio Plantella Natur, ki vsebuje njivsko preslico. Ker seme vsrka najmanj toliko vode, kolikor je samo debelo, naj bodo posode najmanj dvakrat večje in vode naj bo vsaj dvakrat toliko, kot je semena. Z namakanjem deloma odstranimo tudi morebitne glivice in druge škodljive bolezni, ki se prenašajo s semenom.

Visok fižol sadimo, ko se tla ogrejejo

Fižol sejemo na stalno mesto od začetka maja oz. ko se tla ogrejejo vsaj na 10 °C, pa nekje do sredine junija. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro.

Vzgojimo lahko tudi sadike s koreninsko grudo, datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Visoki fižol sejemo v kupčke ob (včasih) kole, v novejšem času vrvice, v časih naših babic tudi ob koruzo.

Zelo priporočljivo je tudi osipavanje rastlin, posebno v suhem in vročem vremenu.

Koliko semen potrebujemo?

Paziti moramo na število rastlin v skupini. Pomembno je poznavanje sorte.

• Pri bujnih sortah  sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn.
• V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semen.

Kolobar in dobri sosedje

Čeprav se je v zadnjih letih razpaslo mnenje, da fižol ni občutljiv na ozek kolobar, to seveda ne drži. Potrebuje vsaj 3-leten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, npr.: koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago.

Druga možnost pa je, da upoštevate 3-letni razmak. Potem bo težav z boleznimi in škodljivci veliko manj. Poleg omenjenih rastlin so dobre sosede fižola še: blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan.

Ne razume pa se z lukovkami, baziliko, komarčkom (tudi sladki komarček), papriko, hrenom, korenčkom in sončnicami.

Fižol ne potrebuje svoje gredice

Fižol je odlična rastlina, tako za prehrano ljudi kakor za sam vrt. Zato sejte tudi nizke sorte, današnje imajo izredno kakovostno tudi stročje.

• Sejemo ga lahko v vrste.
• Vrstice naj bodo vsaj trideset centimetrov narazen, v vrsti pa naj bo med posameznimi rastlinami 10 cm razmaka. Torej na vsakih deset centimetrov posejemo po eno do dve zrni.
• Lahko pa ga sejemo tudi kar med krompir, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, ob papriko, sladko koruzo ali skupaj z blitvo.
• V vsakem primeru naj ob njem vedno raste nekaj šetraja, saj ta odganja uši. Gredice pa naj obroblja žametnica.

Zelo pogosto so na fižolu uši

Uši redno pobiramo z roko, ali pa rastline odpravimo z bio pripravkom na osnovi naravnega piretrina. Uši zatiramo z naravnim insekticidom na osnovi naravnega piretrina in s sajenjem tagetes ob nizki fižol ali kapucink ob visoki fižol, sajenje šetraja v mešanih posevkih.

Gnojenje fižola

Najpomembnejši pogoj vseh metuljnic je dobro pripravljena, rahla zemlja. Na koreninah metuljnic se namreč naselijo posebne bakterije, ki so sposobne dušik, ki ga je v zraku 80 %, predelati v obliko, ki je rastlinam dostopna. Pogoj za to pa je prst, v kateri te bakterije najdejo dovolj zraka, rahla zemlja, da se v njej razvije čim več korenin fižola, in seveda brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, pa tudi hlevskega gnoja. Uporabimo pa lahko slabo pest organskega gnojila v obliki pelet Plantella Organik na kvadratni meter površine tal.

Kaj naredimo, če fižolu rumenijo listi?

Fižol ne sodi med najbolj občutljive rastline na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če ga namakamo. Predvsem visoke sorte so občutljive na visoke temperature, cvetenje pri temperaturah nad 30 °C običajno vodi v odpadanje cvetov. Boljšo odpornost rastlin na visoke temperature dosežemo z redno uporabo tekočega organskega gnojila na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita.

Če rastline fižola porumenijo, tla takoj prerahljamo oziroma prekopljemo. To je običajno dovolj in dognojevanja ne potrebuje. Dognojevanje z mineralnim, umetnim dušikom uničuje bakterije na koreninah rastlin, zato tega načina ne prakticiramo v domačem vrtu. Rumenenje listov je pogosto tudi posledica pomanjkanja makro- in mikrohranil, zato dodajamo Bio Plantella Vrt. 

• Organski biostimulant iz morskih alg
• Omogoča uravnotežen razvoj korenin, listov in plodov
• Za zdrav razvoj rastlin, bujno cvetenje in kakovostne plodove
• Primeren je tudi za vegane.

Visokokakovostni tekoči organski biostimulant  iz izvlečka morskih alg z dodanimi vitamini poskrbi za zdrav razvoj, bujno cvetenje, večji pridelek, boljšo kakovost plodov ter poln okus.

---