Fižol je prišel v naše kraju kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura, ki se znajde v marsikateri jedi. Pa ga še znamo pridelati?

Kaj potrebuje fižol?

Fižol potrebuje rahla, topla tla že ob setvi, zato je ena izmed največjih napak, da se seje prezgodaj. Zemlja naj ima vsaj  15 ^oC, potem bo vzkalili hitro in enakomerno. S tem se izogne številnim tegobam, kot so divjad, napad fižolove muhe in tudi talnih glivic.

Fižol ne mara pretiranega gnojenja:

• Za nizek fižol bi bilo najbolje, da ga sploh ne gnojimo, visokega pa pognojimo lahko samo s kompostom (5 – 7 l/m2) ali kupljenimi organskimi gnojili kot je Plantella Organik (0,5 – 0,8 kg / 10 m²). Fižol namreč živi v sožitju z bakterijami, ki žive na njegovih koreninah. Te bakterije ga oskrbujejo z vsem potrebnim dušikom.
• Fižol je stročnica iz družine metuljnic. Ta skupina rastlin pa je skoraj edina, ki je sposobna prav s pomočjo bakterij vezati dušik iz zraka (ki je rastlinam  nedostopen, nekoristen) v tako obliko, ki so jo sposobne uporabiti za svojo rast in razvoj.
• Če korenine v talni raztopini najdejo dovolj molekul dušika, potem same odrežejo bakterije od vira hrane. S tem je škoda dvojna: imamo višji strošek, saj je potrebno rastline  gnojiti, obenem pa zgubljamo te dragocene bakterije iz tal tudi dolgoročno.

Nizkega sejemo v vrstice

Nizek fižol lahko pridelate tudi iz sadik, visokega pa se preprosto ne splača delati tako, saj prezgodnje setve povzročijo samo preveč listne mase, posledično pa jeseni več bolezni. Sadike nizkega fižola začnite vzgajati na toplem že v sredini marca. Direktna setev v rastlinjaku je smiselna  v začetku aprila, a se morate ozirati na vreme. Pozebe že pri temperaturi – 0,1^oC, poškodujejo pa ga že temperature okoli 5^oC.

Fižol lahko vzgajamo tudi preko sadik, pridelek strokov je precej višji.

Na prostem ga sejemo šele konec aprila. Ne sejemo ga v kupčke, kot so nekateri navajeni iz setev visokega fižola, ampak v vrstice. Vrstice naj bodo vsaj 40 cm narazen, da boste posevek lahko okopali in tudi ogrnili. Za to vam bo neskončno hvaležen. 

Visok fižol sejemo šele v prvem ali drugem tednu maja. Vsekakor pa je stročje sorte smiselno sejati šele v drugi polovici junija. Pogosto so te bolj zdrave kakor tiste sejane zgodaj spomladi. V zadnjih časih klimatskih sprememb opažam, da je visok fižol najlepši v kombinaciji s koruzo. Razdalje med vrstami naj bodo vsaj  150 cm, v vrsti pa 80 cm. Najbolje je, da ga posejemo šele, ko ima koruza že tri prave liste, koruzo posejemo na enako razdaljo, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino.

Visok fižol sejemo seveda na oporo, ta pa je različna. Včasih so bili to koli, danes je najpogostejša žičnica, kjer so opore vrvice.

Na eno oporo posejemo 5 – 7 semen fižola, nič več. Nekateri sejejo fižol tudi na mreže za kumare, v resnici pa potrebujemo res močno oporo, na katero je ta mreža napeta.

Aminokisline so dobrodošle

Fižol ne sodi med najbolj občutljive rastline na sušo, vendar je v času cvetenja dobro, če ga namakamo. Predvsem visoke sorte so občutljive na visoke temperature, cvetenje pri temperaturah nad 30 ^oC običajno vodi v odpadanje cvetov. To lahko delno preprečimo z redno uporabo organskega gnojila na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita. Priporočam tudi, da seme pred setvijo čez noč namočimo. Namesto vode lahko uporabimo kamilični čaj, če pa dodamo zraven še morske alge Bio Plantella Vrt, bo ukoreninjenje še hitrejše.

Izberite najboljšo kombinacijo:

• za zdrav razvoj rastlin,
• za bujno cvetenje,
• za kakovostne plodove
• Bio Plantella Vita povečuje odpornost rastlin na bolezni, škodljivce in zunanje stresne razmere, kot so suša, toča in zagotavlja hitro regeneracijo rastlin.
• Bio Plantella Vrt z dodanim ekstraktom morskih alg omogoča uravnotežen razvoj korenin, listov in plodov.

Fižol načeloma ne mara visokih temperatur, zato tudi v času močnejše sončne pripeke tedensko uporabljajte omenjeni pripravek. Iz izkušenj priporočam raje kot zalivanje škropljenje preko listov, a ne na razgreto rastlino. Po vzniku poskrbite, da ga ne napadejo uši. Redno se sprehodite čez posevek in takoj, ko opazite na rastlinah mravlje, reagirajte. Pripravek iz naravnega piretrina je zelo učinkovit, če ga uporabite pravočasno in pravilno. Vedno ga uporabimo po sončnem zahodu, temperature  pa morajo pasti pod 25 ^oC. Rastline tudi ne smejo biti ovenele zaradi vročine.

Kolobar in dobri sosedje

Čeprav se je v zadnjih letih razpaslo mnenje, da fižol ni občutljiv na ozek kolobar, to seveda ne drži. Potrebuje vsaj 3-leten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, npr.: koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago. Druga možnost pa je, da upoštevate 3-letni razmak. Potem bo težav z boleznimi in škodljivci veliko manj.

DOBRE SOSEDE FIŽOLA: blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj,  koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan.

SLABE SOSEDE FIŽOLA: lukovke, bazilika, komarček (tudi sladki komarček), paprika, hren, korenje in sončnice.

Fižol je odlična rastlina, tako za prehrano ljudi kakor za sam vrt. Zato sejte tudi nizke sorte, današnje imajo izredno kakovostno tudi stročje.

Besedilo in foto: Miša PUŠENJAK, univ. dipl. inž. agr.