Kompostiranje ni samo metanje organskih odpadkov na kup, kot to počnemo v košu za organske odpadke. Zahteva primeren prostor, pravilno in uravnoteženo zaporedje nalaganja kupa iz suhih in svežih sestavin, po potrebi premetavanje in skrb za zadostno vlažnost komposta.

Na kompostnem kupu se hitro nabere veliko svežih organskih odpadkov, kot so ostanki vrtnin, plevel, pokošena trava in drugi sveži rastlinski materiali. Ti vsebujejo veliko vode in so praviloma bogati z dušikom. Če jih je preveč, se kompostni kup lahko zbije, v njem začne primanjkovati zraka, namesto želenega procesa razgradnje pa se lahko pojavi gnitje. Prepoznamo ga tudi po neprijetnem vonju, vpliva pa lahko tudi na kakovost končnega komposta.

Zato sveže oziroma zelene sestavine kombiniramo s suhimi, z ogljikom bogatimi materiali. Ti pomagajo uravnavati vlago, ohranjajo kompostni kup zračen in ustvarjajo ugodne razmere za delovanje mikroorganizmov, ki razgrajujejo organsko snov. Uravnoteženo razmerje med svežimi in suhimi sestavinami je tako eden ključnih pogojev za pravilen potek kompostiranja ter nastanek kakovostnega in zrelega komposta.

Zelene in suhe sestavine – za uravnotežen kompost

Za uspešno kompostiranje potrebujemo pravo razmerje med zelenimi oziroma svežimi in suhimi sestavinami. Zelene in sveže sestavine so predvsem sprotni odpadki z vrta in iz kuhinje, kot so pokošena trava, ostanki vrtnin, sveži deli rastlin ter primerni kuhinjski organski odpadki. Vsebujejo veliko vode in so bogate z dušikom, ki spodbuja delovanje mikroorganizmov ter s tem proces razgradnje.

Za ravnovesje jim dodajamo suhe sestavine, ki vsebujejo manj vlage in so praviloma bogatejše z ogljikom. Sem sodijo na soncu posušena stebla okrasnih in užitnih rastlin, suho listje, slama, drobni sekanci, kokosova šota in podoben suh rastlinski material. Suhe sestavine pomagajo uravnavati vlago, izboljšujejo zračnost kompostnega kupa in preprečujejo, da bi se svež material zbil v gosto, mokro maso. S kombiniranjem obeh skupin ustvarimo primerne razmere za učinkovito razgradnjo in nastanek kakovostnega komposta.

POZOR: Vsi kuhinjski odpadki ne sodijo na kompost!

Dobra priprava je ključ do uspešnega kompostiranja

Ker je med rastno sezono na vrtu običajno veliko več svežih, zelenih rastlinskih ostankov kot suhih materialov, je dobro, da si zalogo suhih oziroma rjavih sestavin pripravimo vnaprej. Tako bomo imeli ob vsakem dodajanju pokošene trave, plevela, ostankov vrtnin in drugega svežega materiala pri roki tudi dovolj suhih sestavin za ohranjanje ravnovesja v kompostnem kupu.

Za dobro kompostiranje se lahko držimo preprostega pravila: 1 : 1 – en del zelenih in en del suhih oziroma rjavih sestavin. S takšnim razmerjem lažje vzdržujemo primerno vlažnost in zračnost ter ustvarimo ugodne pogoje za mikroorganizme, ki razgrajujejo organsko snov. Če suhih sestavin nimamo dovolj, poskrbimo, da jih dodamo vsaj približno polovico glede na količino zelenega materiala. Premalo suhih sestavin lahko povzroči, da postane kompostni kup preveč moker in zbit, zato je zaloga suhega materiala še posebej koristna v času, ko nastaja veliko svežih vrtnih odpadkov.

Kako začnemo sestavljati kompostni kup?

V bližini kompostnika si najprej pripravimo prostor za shranjevanje suhih sestavin, da jih bomo lahko sproti dodajali svežemu materialu. Nato pripravimo osnovo kompostnega kupa. Na tla nasujemo približno 10–20 cm debelo plast drobnega suhega materiala. Ta začetna plast pomaga ohranjati zračnost spodnjega dela kupa in omogoča odtekanje oziroma uravnavanje odvečne vlage.

Za spodnjo plast ne uporabljamo debelih vej ali velikih kosov lesa, saj se razgrajujejo zelo počasi. Primernejši je drobnejši, zračen material, ki se bo skupaj z drugimi sestavinami postopoma razgradil.

Kako pospešimo razkroj

Narava potrebuje približno 6 mesecev do enega leta, da spremeni material v kakovosten kompost. Z dodajanjem Bio Plantella Kompost aktivatorja pa lahko proces pospešimo in pripravimo kakovosten kompost kar v 8-12 tednih.

Ali mora biti kompostni kup pokrit?

Najbolje je, da je kompostni kup postavljen pod streho, kjer je zaščiten pred neposrednim soncem in dežjem. Pri tem moramo poskrbeti za ustrezno vlažnost – kompost se ne sme presušiti, hkrati pa ne sme biti preveč namočen. Dodatno zalivanje je potrebno predvsem v obdobjih vročine in dolgotrajne suše. Preveč mokra kompostna masa lahko zmanjša količino zraka v kompostnem kupu in s tem neugodno vpliva na delovanje mikroorganizmov, ki so ključni za razgradnjo organskih snovi. Za njihovo optimalno delovanje moramo zato zagotoviti ustrezno vlažnost in pravilno razmerje med zelenimi in rjavimi oziroma suhimi sestavinami. Če strehe nimamo, lahko kompostni kup prekrijemo s preprostim pokrivalom, ki ga ustrezno obtežimo, da ga ne odnese veter.

Kdaj bo kompost pripravljen?

Približno dva meseca pred načrtovano uporabo komposta na kompostni kup ne dodajamo več novih odpadkov. Kup takrat dobro premečemo in pustimo, da kompost v miru dozori. V tem času bo proces razgradnje potekel do konca, kompost pa bo pripravljen za uporabo na vrtu. Medtem lahko začnemo oblikovati nov kompostni kup, da bo svež organski material ves čas ustrezno oskrbljen.