Jesensko dognojevanje sadnih dreves

Z obilnim pridelkom drevesa iz tal porabijo tudi veliko hranil, ki jih je treba nadomestiti, da bodo ostala zdrava in pripravljena na prihodnjo sezono. Jesensko dognojevanje je ključni korak pri ohranjanju rodovitnosti tal in zagotavljanju, da bodo sadna drevesa tudi v prihodnje bogato obrodila.

Če želimo imeti dovolj domačega sadja vsako leto, je zelo pomembno razumeti:

kdaj je potrebno pognojiti sadovnjak, da bo sadno drevo imelo hranila na razpolago takrat, ko jih potrebuje
kakšno gnojilo izbrati, da bo vsebivalo tista hranila, ki jih sadovnjak potrebuje
kako pognojiti, da pride gnojilo do korenin, ki bodo počrpala potrebna ghranila.

Kdaj gnojimo sadno drevje?

Jesensko dognojevanje opravimo šele v obdobju od petnajstega septembra do konca oktobra, ko imajo drevesa še zeleno listje; rastline brez listja namreč niso sposobne porabiti gnojil.
Rastline skladiščijo dušik v koreninah in ga porabijo v začetku naslednje vegetacije. Z vnosom organskih gnojil v tla hkrati vnesemo tudi mikroorganizme, ki zelo dobro vplivajo na rodovitnost tal.

Zlasti v letih, ko sadno drevje zelo obilno obrodi, je s tem porabilo ogromno hranil iz tal. Če teh hranil ne povrnemo, bo rodnost sadnega drevja v naslednjih letih bistveno manjša.

Rastlina, ki raste v tleh z več organske snovi, lažje prenaša stresne situacije. Posamezna rastlinska hranila med seboj niso zamenljiva. Drevo uspeva toliko, kolikor mu dopušča element, ki ga ima najmanj na razpolago, zato je analiza tal pred gnojenjem tako pomembna.
Prekomerno gnojenje z dušikom je škodljivo, saj pospešuje rast v času, ko naj bi rastlina premeščala asimilate v plodove ali diferencirala cvetne brste. Koščičarje gnojimo z dušikom malo bolj kot pečkarje. Če je rast dreves slaba, izdatno gnojenje z dušikom ni vedno rešitev.
Ko je rast poganjkov kljub izdatnemu gnojenju slaba, je treba vzroke poiskati še drugje: morda je tekstura tal neustrezna. morda izbor sadik (sort ali podlage, na katero je drevo cepljeno) ne ustreza rastišču (tlom in klimi).

Zakaj je pomembno dodajanje hranil na zalogo?

Pri gnojenju sadovnjaka, je potrebno vedeti, kakšne potrebe imajo naša sadna drevesa po hranilih.

Potreba po kaliju (K) je enaka kot po dušiku (N). Dušik je hitro topno gnojilo, ki je pomembno za rast rastline, a jeseni gnojimo založno s poudarkom na fosforju in kaliju, ki sta počasi topni hranili. Fosfor zelo počasi prodira v globino in ga dodajamo čim globje (globina lopate), da ga čim bolje posrkajo koreničice. Kalij je tudi počasi topno hranilo, katerega prenos v zemlji je odvisen od tipa tal.

V težji, glinenih tleh gre bolj počasi. Kalij igra pomembno vlogo pri razvoju koreninskega sistema in seveda pri plodovih. Dodajanje kalija jeseni izboljša odpornost na nizke temperature in drevesa bolje prezimijo. Dovolj kalija pomeni večjo kakovost plodov z višjo vsebnostjo sladkorja.

Jeseni ne pozabimo na ustrezno dognojevanje citrusov v loncih s Plantella Specialnim gnojilom za citruse. Vsi namreč rastejo tudi pozimi, zato morajo biti vso sezono založeni z ustrezno količino hranil.

Pomanjkanje mikroelementov, predvsem železa, se izkazuje na listih kot kloroza. Pomanjkanje lahko odpravimo z dva- do trikratnim zalivanjem s Plantella tekočim železom.

Katero gnojilo uporabimo?

Če smo povsem ekološko usmerjeni in želimo pridelati neoporečno ekološko sadje, uporabljamo ekološko organsko gnojilo Plantella Organik.

Njegova velika prednost je visoka vsebnost organske snovi ter huminske in fulvo kisline, s katerimi povečamo vsebnost humusa v tleh. Ker je gnojilo termično obdelano, ne vsebuje klic bolezni ali jajčeca (ličinke) škodljivcev, kar je izjemnega pomena v domačem sadovnjaku. Bujno rastočih dreves (z dolžino poganjkov več kot 50 cm) ne dognojujemo.

Enostavno ga pred dežjem posujemo po obodu krošnje. Na povprečno veliko drevo (jablana na srednji podlagi, višine 4 m) bomo porabili okoli 2 kg, kar je približno 15 pesti.

Druga možnost pa je, da v jesenskem času uporabimo mineralno gnojilo Plantella Specialno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko kalija in fosforja. Dodana ima pa tudi mikrohranili, bor in magnezij. Bor vpliva na kakovost cvetnega prahu, kar pomeni boljšo oprašitev. Magnezij preprečuje listno bledico, saj igra pomembno vlogo v procesih fotosinteze. Za povprečno veliko drevo potrebujemo cca. 300 g gnojila, za veliko drevo (npr. češnja na sejancu, višine 7 m) pa vsaj 500 g gnojila.

Foliarno gnojenje

Gnojenje s škropljenje po listih pride v poštev predvsem takrat, ko je sprejem hranil skozi koreninski sistem omejen oz. nezadosten. Pomanjkanje hranil se kaže kot kloroza (razbarvanje, bledica) listov. Razlogov za pomanjkanje oz. klorozo listov je več, npr.: majhna koncentracija rastlinam dostopnih hranil v tleh, antagonizem med elementi ali neustrezna vrednost pH tal, ki ovira sprejem določenih elementov.

Kako pravilno pognojimo sadno drevo?

Gnojila dodajamo na del tal, kjer je koreninski sistem najmočnejši in najbolj razvejan. Hranila namreč črpajo drobne koreničice, ki so v zgornji plasti tal in največ jih je na obodu koreninskega sistema. Ta del je na obodu krošnje ali večinoma še širše.
Sadno drevo bomo najbolje pognojili in nahranili tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila.
Pri težkih, glinenih tleh lahko z železenim drogom naredimo luknjo v tla in vanjo nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cik-cak vzorcu. Tako v večjo globino dodajamo hranila, kar je predvsem pomembno za dodajanje fosforja.