Za pravilno rast in dober pridelek potrebujejo sadna drevesa pravilno prehrano. Porabijo veliko hranil, ki jih nadomestimo tako, da poskrbimo za pravilno in pravočasno gnojenje sadovnjaka.

Če želimo imeti dovolj domačega sadja vsako leto, je zelo pomembno razumeti:

• kdaj je potrebno pognojiti sadovnjak, da bo sadno drevo imelo hranila na razpolago takrat, ko jih potrebuje
• kakšno gnojilo izbrati, da bo vsebivalo tista hranila, ki jih sadovnjak potrebuje
• kako pognojiti, da pride gnojilo do korenin, ki bodo počrpala potrebna ghranila.

Kdaj gnojimo sadno drevje?

Pravi čas za založno gnojenje sadovnjaka je jesen, ko rastlinam odpade listje. Z jesenskim gnojenje dodajamo počasi topna makro in mikro hranila v tla za daljše obdobje, kar pomeni, da so rastlini na voljo tudi več let.

Zlasti v letih, ko sadno drevje zelo obilno obrodi, je s tem porabilo ogromno hranil iz tal. Če teh hranil ne povrnemo, bo rodnost sadnega drevja v naslednjih letih bistveno manjša.

Zakaj je pomembno dodajanje hranil na zalogo?

Pri gnojenju sadovnjaka, je potrebno vedeti, kakšne potrebe imajo naša sadna drevesa po hranilih.

Potreba po kaliju (K) je enaka kot po dušiku (N). Dušik je hitro topno gnojilo, ki je pomembno za rast rastline, a jeseni gnojimo založno s poudarkom na fosforju in kaliju, ki sta počasi topni hranili. Fosfor zelo počasi prodira v globino in ga dodajamo čim globje (globina lopate), da ga čim bolje posrkajo koreničice. Kalij je tudi počasi topno hranilo, katerega prenos v zemlji je odvisen od tipa tal.

V težji, glinenih tleh gre bolj počasi. Kalij igra pomembno vlogo pri razvoju koreninskega sistema in seveda pri plodovih. Dodajanje kalija jeseni izboljša odpornost na nizke temperature in drevesa bolje prezimijo. Dovolj kalija pomeni večjo kakovost plodov z višjo vsebnostjo sladkorja.

Katero gnojilo uporabimo?

Če smo povsem ekološko usmerjeni in želimo pridelati neoporečno ekološko sadje, uporabljamo ekološko organsko gnojilo Plantella Organik.

Njegova velika prednost je visoka vsebnost organske snovi ter huminske in fulvo kisline, s katerimi povečamo vsebnost humusa v tleh. Ker je gnojilo termično obdelano, ne vsebuje klic bolezni ali jajčeca (ličinke) škodljivcev, kar je izjemnega pomena v domačem sadovnjaku.

Enostavno ga pred dežjem posujemo po obodu krošnje. Na povprečno veliko drevo (jablana na srednji podlagi, višine 4 m) bomo porabili okoli 2 kg, kar je približno 15 pesti.

Druga možnost pa je, da v jesenskem času uporabimo mineralno gnojilo, Plantella Specialno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko kalija in fosforja. Dodana ima pa tudi mikrohranili, bor in magnezij. Bor vpliva na kakovost cvetnega prahu, kar pomeni boljšo oprašitev. Magnezij preprečuje listno bledico, saj igra pomembno vlogo v procesih fotosinteze. 

Za povprečno veliko drevo potrebujemo cca. 300 g gnojila, za veliko drevo (npr. češnja na sejancu, višine 7 m) pa vsaj 500 g gnojila.

Kako pravilno pognojimo sadno drevo?

1. Gnojila dodajamo na del tal, kjer je koreninski sistem najmočnejši in najbolj razvejan. Hranila namreč črpajo drobne koreničice, ki so v zgornji plasti tal in največ jih je na obodu koreninskega sistema. Ta del je na obodu krošnje ali večinoma še širše.
2. Sadno drevo bomo najbolje pognojili in nahranili tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila.
3. Pri težkih, glinenih tleh lahko z železenim drogom naredimo luknjo v tla in vanjo nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cik-cak vzorcu. Tako v večjo globino dodajamo hranila, kar je predvsem pomembno za dodajanje fosforja.

---

---