Sajenje česna v jesenskem času je dolgoletna tradicija, ki jo vrtičkarji in kmetje uporabljajo za zagotovitev bogate in kakovostne letine spomladi. Čeprav se česen lahko sadi tudi spomladi, prinaša jesensko sajenje številne prednosti, saj omogoča, da se rastlina dobro ukorenini pred zimo, kar vodi do večjih in okusnejših glavic naslednje leto.

Zakaj saditi česen jeseni?

Jesensko sajenje česna omogoča rastlini, da se razvije počasi in stabilno. Česen, zasajen jeseni, izkoristi zimsko mirovanje, da razvije močan koreninski sistem, kar omogoča rast večjih in bolj zdravih glavic spomladi in poleti. Poleg tega so jeseni temperature in vlažnost tal pogosto bolj ugodne, kar pripomore k boljšemu ukoreninjenju.

Prednosti jesenskega sajenja česna vključujejo:

1. Večji pridelek: Rastline, ki so ukoreninjene pred zimo, imajo boljše pogoje za razvoj.
2. Odpornejša rastlina: Jesensko sajenje omogoča česnu, da se prilagodi nižjim temperaturam, kar ga naredi bolj odpornega na škodljivce in bolezni.
3. Preprostejša nega: Manj plevela in manjša potreba po zalivanju v hladnejših mesecih.

Česen je čebulnica, ki ni toplotno zahtevna in veliko laže prenaša mraz kot čebula, ker vsebuje več suhe snovi. Rasti začne že pri 3°C, zato ga je mogoče jeseni saditi, dokler ne zmrzuje.

Najboljši čas za jesensko sajenje česna je nekje med koncem septembra in sredino novembra, odvisno od podnebja. Pomembno je, da česen posadite vsaj tri tedne pred prvim večjim zmrzalnim obdobjem. Tako bo imel dovolj časa, da razvije korenine, a ne bo pognal zelenih poganjkov, ki bi jih lahko poškodovala zima.

V kakšnih pogojih česen najbolje uspeva?

Najbolj mu godijo dobro odcedna glinasto-peščena tla, na težjih tleh pa je zanj bolje narediti okoli 15 centimetrov dvignjene grede. Kot vse čebulnice ima tudi česen rad tla, ki so dobro založena z organskimi snovmi. Zato je ob pripravi za sajenje najboljše dodati organsko gnojilo Plantella Organik (0,5 kg/10 m²): za prst gnojilo pomeni »shrambo« hranil, ki se sproščajo postopoma. 

Poleg tega česen ne mara prekisle zemlje – lahko se zgodi, da rastlinice na njej sploh ne bodo vzniknile. Tej težavi se je mogoče postaviti po robu s sredstvom za odpravljanje kislosti tal. Uporabimo Plantella Kalcivit, s katerim pognojimo že predhodno kulturo.

Ker česen za rast potrebuje močno osvetlitev, ga posadimo na svetlem in pred vetrom zaščitenem delu vrta, prav tako tudi ni primeren kot vmesni posevek, še zlasti ne med više rastočimi rastlinami. Pri tem je eden od nujnih pogojev, da se bodo česnovi stroki lepo razvili, tudi dolg dan.

V nasprotju s splošnim prepričanjem, da ima česen skromne potrebe po vodi, moramo za enakomerno vlažnost tal poskrbeti predvsem ob saditvi, sicer bomo dobili maloštevilne stroke skromne teže. V času dozorevanja pridelka pa je priporočljivo, da so tla čim bolj suha, kar v praksi pomeni, da česen prenehamo zalivati približno dva tedna pred spravilom.

Kako sadimo česen?

Ker v naših razmerah česen ne naredi semena, ga razmnožujemo izključno s sajenjem strokov, ki smo jih shranili od pridelka prejšnjega leta. Stroke ločimo od glavic šele tik pred sajenjem. Ob saditvi v tleh naredimo jamico, če je zemlja rahla, pa stroke samo potisnemo v zemljo 2-3 cm globoko in dobrih 10 cm narazen, med vrstami pa okoli 20 cm. Paziti moramo še, da so stroki obrnjeni s priostrenim koncem navzgor.

Jeseni posajen česen (na primer Ptujski jesenski ali Jesenski Anka) bo praviloma večji, ostrejšega okusa in lažje se bo lupil od tistega, ki ga posadimo zgodaj spomladi (na primer Ptujski spomladanski). Po drugi strani pa ima spomladanski česen drobnejše glavice z več stroki, ki bolje prenašajo shranjevanje od jesenskih sort.

Kolobar in oskrba

Želeni predhodni posevki pri česnu so kumare, rdeča pesa, paradižnik, korenček in jagode, odsvetuje pa se sajenje česna po fižolu, grahu, kapusnicah in seveda čebulnicah. Na isto mesto česna tudi naj ne bi posadili prej kot v štirih letih. Ker česen zapusti gredo že poleti, so njegovi dobrodošli nasledniki: endivija, repa, koleraba, solata ali motovilec.

Nega česna čez zimo

Po sajenju je priporočljivo zemljo zastreti z organskimi materiali, kot so slama, seno ali listje. Zastirka bo zaščitila mlade korenine pred hudim mrazom in preprečila prekomerno rast plevela. Čeprav česen pozimi ne potrebuje veliko vode, je pomembno, da pazite, da zemlja ne postane presuha, če zima ni zelo vlažna.

Pomladanska nega in pobiranje pridelka

Ko spomladi temperatura začne naraščati, bo česen začel ponovno rasti in pognal zelene poganjke. V tem obdobju je pomembno, da odstranite zastirko, če opazite, da zadržuje preveč vlage. Prav tako poskrbite za redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih.

S česnom, medtem ko raste, nimamo veliko dela. Predvsem moramo skrbeti, da gredo redno plevemo, najbolje ročno, da ne poškodujemo glavic. Ob skromnejši rasti si pri oskrbi lahko pomagamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita (30 ml v 2-5 l vode/10m² pri zalivanju ali 30 ml v 5-10 l vode/100 m² pri škropljenju po listih).

Čeprav je česen odporen proti boleznim, pa ga v letih obilnih padavin rada napade rja. Te glivične bolezni se najlaže ubranimo, če rastline po vsakem večjem deževju poškropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur.

Če se rastline zelo razrastejo, jih podpremo z vrvico, napeto med količke.

Česen bo pripravljen za pobiranje, ko začnejo njegovi zunanji listi rumeneti in sušiti, kar se običajno zgodi konec junija ali julija, odvisno od sorte in vremenskih razmer.

Izdelki, s katerimi bo vaš česen odlično uspeval

---