Nekatere lepe vrtne gomoljnice naših zim na prostem ne prenesejo. Ob koncu vegetacije jim grozi slana, a v podzemnih shrambah je dovolj zalog za naslednje leto, toda gomolje je treba izkopati in pripraviti na zimovanje.

Dalije in indijske kane, gladiole in gomoljne begonije in še kakšna rožica iz daljnih krajev brez vrtnarjeve pomoči ne preživijo naše zime. Z omenjenimi in še nekaterimi drugimi gomoljnicami je res vsako jesen dodatno delo, toda to je dobra naložba, saj nam jih ni treba vsako pomlad znova kupovati.

Kane imajo korenike

V praksi jih uvrščamo med gomoljnice. Rečemo jim indijske kane (Canna indica), čeprav niso iz Indije, temveč iz Zahodne Indije, torej nekje z Bahamov in Portorika. Gredica cvetočih indijskih kan je v primerno velikem vrtu vse poletje otoček tropskega razkošja v listu in cvetu. Ko se enkrat pri sebi odločimo za ne preveč zahtevno prezimovanje in nakaljevanje kan, bomo imeli »zastonj« sadike vsako pomlad.

Ob prvi slani z vilasto lopato izkopljemo njihove odebeljene korenine ter stebla skrajšamo na nekako 5 cm.  Korenike bomo shranili tam, kjer ne zmrzuje.  Dobro se obnese spravilo v zaboju in celo v vreči, kjer se jih zasuje z mivko ali lesnimi sekanci ter spravi v klet.

Dalije in gladiole

Dalije so doma v Mehiki in so občutljive na mraz. Slana jih posmodi, izkopanim gomoljem pa prija prezimovanje v kleti, kjer hranimo krompir. Izkopavamo z vilasto lopato, stebla porežemo za ped nad gomolji. Vse naj se nekaj dni suši, nato gomolje zložimo v zaboj ali škatlo ter zasujemo s suho žagovino, šoto ali prstjo.

Podobno naredimo tudi z gladiolami, ki imajo sploščene stebelne gomolje. Precej manj kot gladiole so znane acidantere ali abesinske gladiole (Gladiolus callianthus), a z njihovimi gomolji delamo enako. Redkeje sadimo na vrt ali vsaj v čebrice plezajočo bumerangovko (Gloriosa rotschildiana) ter gomoljne begonije. Za vse je potrebno pred zmrzaljo varno prezimovališče.