S setvijo in vzgojo zelenjave začnemo že, ko je zima. Če si želimo vzgojiti lastne sadike in pri tem uspeti, moramo izbrati kakovostno seme, ustrezno zemljo in poskrbeti za pravo okolje za razvoj sadik v mlade rastline.

---

Seme za lastne sadike

Da bomo zadovoljni s pridelkom, potrebujemo dobro razvite sadike z močnim koreninskim sistemom, čvrsto rastjo in dobro razvitimi listi ter steblom.

Pri nakupu semena pazimo na poreklo, leto pridelave in kalivost. Pridelamo ga lahko tudi sami, a zavedajmo se, da  imajo semena različno dolgo zmožnost kaljenja:

• 1 leto: črni koren, sladka koruza, čebula, por, pastinak in bučke;
• 2 leti: fižol in peteršilj;
• 3 leta: grah, korenje, portulak in cikorija;
• 4 leta: rdeča pesa, paradižnik, zelje, špinača, sladkorni grah in solata;
• 5 let: endivija, kumare, redkvice, blitva in črna redkev.

Seme zelene, melon in kumaric obdrži kalivost še dlje, seveda pa ga moramo nujno hraniti v suhem in hladnem prostoru.

Preverimo kalivost semena

Seme lahko pridelamo sami, veliko bolj preprosto pa ga je kupiti, saj je izbira vsako leto večja. Kupljeno seme ima na vrečki deklaracijo, v kateri je navedena tudi kalivost.

Če imamo doma še kaj starega semena, pa je najboljše, da zanj naredimo preprost kalilni preizkus:

Za boljšo kalivost upoštevamo Setveni koledar in sejemo seme na ustrezen dan. Npr. dan za plod – sejemo plodovke; dan za list – sejemo solatnice; dan za korenino – sejemo korenovke in na dan za cvet – cvetlice in tudi cvetačo, brokoli (plod je roža).

---

Zemlja za sadike

Kakovostna zemlja omogoči hiter razvoj koreninskega sistema in tako močnejše sadike. Zemlja zagotovi sadikam vse potrebne hranilne snovi in optimalno zadrževanje vode.

Za setev uporabimo kakovostno specialno zemljo za setev in pikiranje Bio Plantella Start, ki je sestavljena iz 100 % naravnih šot, ima posebej prilagojeno sestavo za sejančke. Njena fino mleta struktura zagotavlja, da takoj ko se razvije koreničica, ima na voljo dovolj vlage in hranil. Poleg tega se mlada rastlinica lažje učvrsti in ima močnejšo začetno rast. Uporabimo jo tudi za poznejšo vzgojo pikirancev.

Z zemljo napolnimo primerne setvene posode, lončke ali setvenice – posebne plošče iz plastičnih materialov ali stiropora z večjim številom luknjic oz. setvenih mest.

Najbolje je, da vsako leto uporabimo nove posode, ker se tako izognemo prenosu različnih bolezni, ki so v okuženem semenu.

Uporabimo lahko tudi papirnato škatlo od jajc in tudi jajčne lupine. V škatlo od jajc nasujemo zemljo in posejemo seme. V času sajenja na prosto škatlo le raztrgamo in posadimo s papirjem vred. Da se lažje trga, jo enostavno le namočimo z vodo. Prav tako sadimo seme v jajčnih lupinah kar direktno v zemljo.

---

Pogoji za vzgojo sadik

Takoj po setvi lahko pospešimo kalitev posejanih semen s poudarkom na plodovkah, in sicer tako, da jih prekrijemo s prosojno folijo. Pazimo, da to folijo, takoj ko seme vzkali, odstranimo, ker bo le-tako mlada rastlinica dobila dovolj svetlobe in toplote.

Za vzgojo sadik je zelo pomembna toplota glede na vrsto zelenjave:

Vrsta zelenjave	T (°C) za vznik	T (°C) za 1. list	T (°C) za 2-3 liste
Solata	16 – 18	14 – 16	8 -12
Kapusnice	22 – 24	16 – 20	14 – 16
Paprika	25 – 27	18 – 20	16 – 18
Jajčevec	25 – 27	18 – 20	16 – 18
Paradižnik	24 – 26	16 – 18	14 – 15
Kumare	22 – 24	16 – 18	15 – 16
Bučke	25 – 26	16 – 18	15 – 16

Pomembno vlogo ima svetloba, saj se rastline ne smejo pretegniti. V dnevih s slabo osvetlitvijo je potrebno znižati temperaturo v prostoru in obvezno zmanjšati zalivanje. Vedno imamo sadike na mestu z veliko svetlobe. Seveda takoj po kalitvi nežnih rastlinic ne smemo izpostaviti direktnemu soncu.

Ideja za vzgojo sadik:

Za zalivanje uporabljamo pršilko, saj je potrebno zemljo le navlažiti. Če bomo zalili kar z zalivalko, bomo hitro odplaknili seme in bo naše delo zaman. Posamezne rastlinice enostavno zalijemo kar s pomočjo žličke.

Hranila imajo veliko vlogo, a v nizkih koncentracijah, saj gre za majhne rastline. Uporabimo tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vita, ker vsebuje biostimulante, vitamine in aminokisline. Z dognojevanjem na 7 dni bomo dobili močnejše rastline, ki bodo lažje prenesle šok ob presajanju na prosto.

---

Sadike: pravi čas za plodovke

Plodovke so zelo pomemben del zelenjavnega vrta. Toplotno so najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25°C. Po vzniku mlade rastline potrebujejo poleg približno 5 °C nižje temperature tudi veliko svetlobe, da ne pride do pretegnjenosti.

Setev jajčevca je ena izmed prvih v koledarskem letu, kar pomeni setev že konec januarja, začetek marca pa je zadnji datum setve. Rastlina potrebuje veliko časa in toplote, da je primerna za presajanje na prosto.

Paprike in jajčevci (tudi bučke) potrebujejo za vznik od 25 do 27 °C. Po vzniku in oblikovanem prvem pravem listu potrebujeta le še okrog 18 – 20°C, za vsak nadaljnji list pa še za okrog stopinje do dveh manj, a nikakor ne pod 15°C.

Hkrati v gojitvenem prostoru ohranjamo optimalno gojitveno temperaturo in pazimo, da se ne bo pretirano poviševala. Tako na uspešen način upočasnimo rast in razvoj zelenega dela sadik, preprečimo pojav nezaželenega »pretegovanja« sadik. 

Ker paradižnik hitreje vznika in za to potrebuje  24 – 26°C, ga v setvenico sejemo nekje  v začetku marca ali še kasneje. Takrat ali še kakšen teden kasneje sejemo tudi prve bučke in kumare za vzgojo sadik s koreninsko grudo. Pri setvi paprike moramo še nekoliko bolj pohiteti, saj jo sejemo približno dober teden pred paradižnikom.

Sadike: pravi čas za solatnice in kapusnice

Pri solati bo najbolje, da jo kar direktno sejemo za sadike. Uporabimo setvenice z luknjami, vendar nikoli ne posejemo cele plošče naenkrat, pač pa le vrstico ali dve oziroma toliko kot lahko pojemo v desetih dneh. Nato posejemo naslednji dve vrstici in tako dalje. Tako vzgojimo toliko, da lahko sproti pojemo.

Dokler seme kali, naj bodo plošče na toplem, svetloba pa ni potrebna. Ko rastline vzkalijo, jih prestavimo na svetlo. Temperature naj bodo v prvih dneh po kaljenju okoli 15 °C.

Sadike solate presadimo, ko korenine popolnoma prerastejo koreninsko grudo. Običajno potrebujejo za to okoli 30 dni. Za spomladanske setve so primerne sorte: ‘bistra’, ‘posavka’, ‘vegorka’ in ‘braziljanka’. Te sejemo za sadike od februarja pa vse do aprila. S sadikami bomo veliko hitreje prišli do krožnika domače »solate«.

Kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, …) potrebujejo takšne pogoje kot solata, le namenimo jim večje posodice zaradi močnejšega koreninskega sistema.

---

Setev na prosto

Zemlja se mora najprej dobro segreti, vsaj 5 °C,  najbolje v začetku ali sredi  marca.

Poleg solate uspešno kali bob, na katerega prepogosto pozabimo. Za hitrejšo in uspešnejšo kalitev pa seme čez noč namočimo v topli vodi. Zadnji rok za setev je začetek aprila, saj je bob občutljiv na visoke temperature.

Tudi grah sejemo naravnost na stalno mesto od začetka marca, saj  v primerjavi s fižolom zelo uspešno kali pri nizkih temperaturah.

Solatnice za rezanje, kot sta rukola ali radič solatnik, sejemo v vrste. Po setvi seme prekrijemo z agrokopreno, zato da ga ne pojedo ptiči. Ko vzkali, kopreno odstranimo. Spomladanski česen posadimo takoj, ko lahko obdelujemo zemljo. To je lahko že februarja.