Danes je paradižnik najbolj razširjena vrtnina na svetu. Pestrost oblik plodov in barvnih odtenkov je navdušujoča! Da o okusu in uporabnosti sploh ne govorimo. To pa še ne pomeni, da je vzgoja paradižnika tudi enostavna.

Zato sejmo in sadimo dosti različnih paradižnikov v svoj vrt, v dvignjeno gredo ali v velika korita na terasah in balkonih. Pravi čas za sajenje paradižnika je po ledenih možeh, torej po 15. maju. Takrat je čas, da na vrt posadimo tudi druge plodovke, kot so paprika, jajčevec, kumare, bučke.

Kako izberemo idealne paradižnike za vzgojo?

Se ob nakupu sadik paradižnika sprašujete, kaj pomeni hibrid in kakšne so cepljene sadike?

Potem si oglejte video nasvet.

Kako pravilno posadimo paradižnik?

Cilj je pridelati sočen, mesnat, značilno in lepo obarvan plod s sladkim ali sladko-kislega okusa, ki naj vsebuje veliko zdravju koristnih snovi (npr karotinov, likopena, vitamina C,…). Paradižnik si lahko vzgojimo sami iz semena ali pa si kupimo sadike. Posebnost paradižnike je namreč ta, da je potrebno skrbeti zanj že od vzgoje sadik dalje in še posebej ob sajenju na stalno mesto. 

Dnevne temperature naj bodo vsaj 18 °C, nočne pa tudi najmanj 10. Sadimo po »ledenih možeh«, ki bi sredi maja slabo vplivali na sadike.

Paradižnik potrebuje veliko sonca, bogato gnojena tla in veliko vode. Sadimo ga v dobro pripravljena tla z dodanim organskim gnojilom Plantella Organik K, ki je obogateno z naravnim kalijem, in sicer 2 kg Plantella Organik K na 10 m², ali Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in ostale plodovke, ki zaradi svoje oblike hitro sprošča hranila in tako zadosti nenasitnim plodovkam.

Pomembno je, da vsaj teden do dva pred sajenjem pripravimo vrtno zemljo z gnojenjem. Tako se hranila primerno razporedijo po zemlji in čakajo na rastline.

Nekateri pretiravajo z veliko gostoto sajenja, a to je lahko  vir težav v rastni sezoni. Rastline sadimo čim bolj narazen, da je med njimi veliko zraka, zato da se listi hitreje sušijo. Če sadimo gosto, pride hitro do pojava bolezni, ki se razširi na vso zasaditev. Paradižnik sadimo na razdaljo okoli 0,5 – 0,7 m.

Kot vse plodovke potrebuje tudi paradižnik veliko hranil

Pri sajenju nasujemo na dno sadilne jame ekološko peletirano gnojilo Bio Plantella Nutrivit za paradižnike in druge plodovke, ki vsebuje veliko naravnega kalija in druga hranila. Ta je pomemben za močno rast koreninskega sistema, čvrstost rastline in pravilen razvoj plodov.

Visoki paradižnik vežemo ob oporo (več nasvetov si lahko preberete v članku: Nekatere vrtnine potrebujejo oporo), ki jo postavimo, še preden sadimo sadike, da pri tem ne poškodujemo stebla in korenin rastlin. Grmičastih paradižnikov pa ne vežemo ob oporo, jim ne odstranjujemo zalistnikov in jih tudi veliko manj gnojimo.

Tudi kasneje v rastni dobi potrebujejo veliko hranil, zato jim ta zagotovimo z visokokakovostnim biostimulantom na osnovi morskih alg Bio Plantella Organsko za paradižnike. Dognojujemo mesečno, od začetka cvetenja do konca zorenja.

Za dopolnilno gnojilo lahko izkoristimo tudi naravno zastirko iz gabeza in kopriv, ki hkrati zagotavlja rahla in vlažna tla.

Kdo so dobri sosedje paradižnika?

Pod visokim paradižnikom, varni pred pripeko zaradi njegove sence, poiščemo prostor za vrstico solate, špinače ali blitve. Za najboljši okus paradižnika poskrbi bazilika, tako v vrtu, kot tudi tudi na krožniku.

Ob paradižniku se dobro počutijo: bob, česen in čebula, bučke, nizek fižol, por, radič, peteršilj, zelena in špargelj. Prav tako se dobro ob njem počuti zelje, saj ga paradižnik ščiti pred škodljivcem kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku.

Kot koristne rastline sadimo: ognjič, žametnico, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce in privabijo opraševalce.

Če želite sami uspešno ustvariti koristne kombinacije v vrtu, preverite Plantellino tabelo dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu:

Zastirka in namakanje paradižnika in ostalih plodovk

Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko, saj potrebuje veliko vode. Zastirka zadržuje vlago, a moramo paziti, da rastline namakamo in ne zalivamo. To pa pomeni, da jim počasi, a daljši čas dodajamo vodo, tako da pride voda čim globlje v zemljo, zato pa rastlina naredi globoke korenine. S takimi koreninami bo bolje prenašala sušni stres poleti.

Lahko namestimo tudi namakalni sistem, ki kapljično, a ves čas enakomerno namaka rastline. Zna pa biti tak sistem drag in potrebuje vodni vir.

Lahko si pripravimo “namakalni sistem” tudi sami: plastenki odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjico. Zakopljemo jo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo z vodo. Tako imamo namakanje, ki počasi dovaja vodo rastlini, saj je podobno delovanje kapljičnemu namakalnemu sistemu.

Poletna opravila: odstranjevanje zalistnikov in obrezovanje paradižnika

Visoki paradižnik vzgajamo na enem steblu, saj je koreninski sistem prešibek, da bi prehranil več kot eno steblo s plodovi.

Najpogostejše težave s paradižnikom: bolezni in škodljivci

V stresnih pogojih, kot so suša, toča ali velike temperaturne razlike lahko rastlinam kljub pravilni prehrani odpornost pade. Oslabljene so bolj dovzetne za napade škodljivcev in bolezni. Za krepitev potrebujejo dodatne vitamine iz skupine B, ki jim jih priskrbimo z naravnim vitaminskim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin. Okrepljena rastlina razvije bogatejši koreninski sistem in večjo listno maso, s tem pa je pogojen tudi večji pridelek.

Pri paradižniku lahko opazimo iznakažene, manjše plodove, ki se pojavijo zaradi slabe oprašitve, kar je posledica vročine. Pri temperaturah nad 30 °C do oploditve ne pride. Bolezni, kot so plesni, so zelo pogost pojav na plodovkah. Najbolje je od saditve plodovk na vrt začeti s krepitvijo odpornosti rastlin z naravnim pripravkom Bio Plantella Vital, ki krepi in debeli celično steno rastlin, skozi katero plesen ne more prodreti in okužiti rastline. Preverite najpogostejše težave s paradižnikom in kako jih je najbolje rešiti v SOS Vrtnar.

Kdaj in kako pobiramo in skladiščimo paradižnik?

Paradižnik je najbolje pobirati zjutraj, vsak drugi dan ali trikrat tedensko. V poletnem času lahko pobiramo nekoliko manj rdeč oz. obarvan plod kot jeseni.

Najbolje se ohrani pri temperaturi med 10 in 15 °C, zato paradižnika ne shranjujemo v hladilniku.

Vodič: Zlata pravila eko vzgoje paradižnika

Ne spreglejte Plantellinega vodiča za vrtnarjenje z naslovom: Zlata pravila vzgoje paradižnika.

V vodiču Zlata pravila eko vzgoje domačega paradižnika Plantellin strokovnjak agronom strne napotke o izbiri in sajenju paradižnika kot tudi ostalih plodovk. Dodaja tudi napotke za pravilno prehrano teh vrtnin, zelena dela in zaščito teh rastlin pred škodljivci in boleznimi, ki prepogosto povzročijo, da gre ves naš trud v nič.

Plantelline vodiče o vrtnarjenju smo pripravili, da bi z vami podelili svoje večletno znanje in izkušnje, pridobljeno pri nas in v tujini. Upamo, da vam bo koristilo.