Paradižnik je ena najbolj priljubljenih vrtnin na svetu, vendar za bogat in zdrav pridelek potrebuje pravilno sajenje ter ustrezno nego. Spoznajte, kdaj je pravi čas za sajenje paradižnika, kako izbrati primerne sorte in na kaj morate biti pozorni pri vzgoji na vrtu, v dvignjenih gredah ali v koritih na balkonu in terasi.

Zato sejmo in sadimo dosti različnih paradižnikov v svoj vrt, v dvignjeno gredo ali v velika korita na terasah in balkonih. Pravi čas za sajenje paradižnika je po ledenih možeh, torej po 15. maju. Takrat je čas, da na vrt posadimo tudi druge plodovke, kot so paprika, jajčevec, kumare, bučke.

Spoznajte najboljše sorte paradižnika za vrt, balkon ali rastlinjak

Se ob nakupu sadik paradižnika sprašujete, kaj pomeni hibrid in kakšne so cepljene sadike?

Hibridni paradižnik je vrsta paradižnika, ki je rezultat križanja različnih sort paradižnika z namenom združevanja želenih lastnosti obeh starševskih sort. Te lastnosti lahko vključujejo boljšo odpornost na bolezni, večji pridelek, boljšo kakovost plodov ali prilagodljivost na določene podnebne pogoje.

Cepljenje paradižnikov je tehnika, ki se pogosto uporablja v vrtnarstvu za izboljšanje donosa, odpornosti na bolezni in kakovosti plodov. Pri cepljenju se uporablja cepič ali del rastline ene sorte, imenovan “cepična sorta”, ki se presadi na koreninski sistem druge sorte, imenovan “podnožje”. Cepljeni paradižnik omogoča odpornost na bolezni, povečanje donosa ter prilagodljivost na različne pogoje rasti.

Kdo so dobri sosedje paradižnika?

Pod visokim paradižnikom, varni pred pripeko zaradi njegove sence, poiščemo prostor za vrstico solate, špinače ali blitve. Za najboljši okus paradižnika poskrbi bazilika, tako v vrtu, kot tudi tudi na krožniku.

Ob paradižniku se dobro počutijo: bob, česen in čebula, bučke, nizek fižol, por, radič, peteršilj, zelena in špargelj. Prav tako se dobro ob njem počuti zelje, saj ga paradižnik ščiti pred škodljivcem kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku.

Kot koristne rastline sadimo: ognjič, žametnico, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce in privabijo opraševalce.

Če želite sami uspešno ustvariti koristne kombinacije v vrtu, preverite Plantellino tabelo dobrih in slabih sosedov v zelenjavnem vrtu.

Zastirka in namakanje paradižnika in ostalih plodovk

Paradižnik nam bo zelo hvaležen za organsko zastirko, saj potrebuje veliko vode. Zastirka zadržuje vlago, a moramo paziti, da rastline namakamo in ne zalivamo. To pa pomeni, da jim počasi, a daljši čas dodajamo vodo, tako da pride voda čim globlje v zemljo, zato pa rastlina naredi globoke korenine. S takimi koreninami bo bolje prenašala sušni stres poleti.

Lahko namestimo tudi namakalni sistem, ki kapljično, a ves čas enakomerno namaka rastline. Zna pa biti tak sistem drag in potrebuje vodni vir.

Lahko si pripravimo “namakalni sistem” tudi sami: plastenki odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjico. Zakopljemo jo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo z vodo. Tako imamo namakanje, ki počasi dovaja vodo rastlini, saj je podobno delovanje kapljičnemu namakalnemu sistemu.

Poletna opravila: odstranjevanje zalistnikov in obrezovanje paradižnika

Visoki paradižnik vzgajamo na enem steblu, saj je koreninski sistem prešibek, da bi prehranil več kot eno steblo s plodovi.

Da bo nasad čim bolj zračen, paradižniku odstranjujemo tudi spodnje liste. Pričnemo tedaj, ko so prvi plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo pa vse liste do prvih plodov.  List ob plodu pustimo. Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet listov na teden po celi rastlini.

Najpogostejše težave s paradižnikom: bolezni in škodljivci

V stresnih pogojih, kot so suša, toča ali velike temperaturne razlike lahko rastlinam kljub pravilni prehrani odpornost pade. Oslabljene so bolj dovzetne za napade škodljivcev in bolezni. Za krepitev potrebujejo dodatne vitamine iz skupine B, ki jim jih priskrbimo z naravnim vitaminskim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin. Okrepljena rastlina razvije bogatejši koreninski sistem in večjo listno maso, s tem pa je pogojen tudi večji pridelek.

Pri paradižniku lahko opazimo iznakažene, manjše plodove, ki se pojavijo zaradi slabe oprašitve, kar je posledica vročine. Pri temperaturah nad 30 °C do oploditve ne pride. Bolezni, kot so plesni, so zelo pogost pojav na plodovkah. Najbolje je od saditve plodovk na vrt začeti s krepitvijo odpornosti rastlin z naravnim pripravkom Bio Plantella Vital, ki krepi in debeli celično steno rastlin, skozi katero plesen ne more prodreti in okužiti rastline. Preverite najpogostejše težave s paradižnikom in kako jih je najbolje rešiti v SOS Vrtnar.

ohrani pri temperaturi med 10 in 15 °C, zato paradižnika ne shranjujemo v hladilniku.

---

Vodič: Zlata pravila eko vzgoje paradižnika

Ne spreglejte Plantellinega vodiča za vrtnarjenje z naslovom: Zlata pravila vzgoje paradižnika.

V vodiču Zlata pravila eko vzgoje domačega paradižnika Plantellin strokovnjak agronom strne napotke o izbiri in sajenju paradižnika kot tudi ostalih plodovk. Dodaja tudi napotke za pravilno prehrano teh vrtnin, zelena dela in zaščito teh rastlin pred škodljivci in boleznimi, ki prepogosto povzročijo, da gre ves naš trud v nič.

Plantelline vodiče o vrtnarjenju smo pripravili, da bi z vami podelili svoje večletno znanje in izkušnje, pridobljeno pri nas in v tujini. Upamo, da vam bo koristilo. 

---