Pozno poletje in jesen sta obdobji, ko začnemo z uživanjem sadove svojega truda, ki smo ga tekom leta vložili v sadovnjak. Kdaj je najboljši čas za obiranje, je odvisno od posamezne sadne vrste. Če smo sadna drevesa pravilno škropili in dognojevali skozi celotno rastno dobo, obrano sadje pa ustrezno skladiščili, ga bomo lahko hranili in uživali vse do pomladi.

Kdaj je pravi čas za obiranje sadja?

Najboljši čas za obiranje sadja je odvisen od namena uporabe pridelka. V intenzivnih nasadih, kjer se sadje prideluje za množično prodajo, se optimalen čas določa z merjenjem vsebnosti škroba, sladkorjev in kislin, kar omogoča določitev trenutka, ko je pridelek najprimernejši za dolgotrajno skladiščenje v hladilnicah.

Na domačem vrtu pa sadje obiramo glede na to, ali ga bomo uporabili svežega ali za predelavo. Pravi trenutek za obiranje lahko precej natančno določimo z opazovanjem razvoja plodov. Sadje je pripravljeno za obiranje, ko so plodovi dovolj veliki, obarvani v sortno značilno barvo, in ko se barva pečk spremeni iz svetle v rjavo.

Če sadje oberemo prezgodaj, bodo plodovi trdi, majhni in brez pravega okusa. Če pa z obiranjem predolgo odlašamo, bodo plodovi premehki, hitreje bodo začeli gniti in ne bodo primerni za skladiščenje.

Obiranje plodov je tako raznoliko, kot so različni sami plodovi

Plodove, ki jih nameravamo skladiščiti, obiramo postopoma, saj tudi dozorevajo v različnih časovnih obdobjih. Nasprotno pa lahko plodove za predelavo oberemo naenkrat. Preverite tabelo s sadjem, ki je aktualno za obiranje v avgustu in kasneje, skupaj z nasveti za pravilno obiranje:

Sadje	Tehnika obiranja	Posebna pozornost
Jabolka	Nežno primemo in z rahlim zasukom potegnemo navzgor in stran od veje.	Pazimo, da ploda ne trgamo na silo, saj lahko poškodujemo vejo ali plod.
Hruške	Podobno kot jabolka, plod nežno zasukamo in ločimo od veje.	Hruške obiramo nekoliko pred polno zrelostjo, saj lahko dozorevajo po obiranju.
Slive	Nežno zasukamo plod in ga ločimo od veje.	Zaradi mehke kože so slive občutljive na poškodbe, zato jih previdno shranjujemo.
Breskve	Plod primemo z roko in ga z nežnim vrtenjem ločimo od veje.	Breskve so mehke in občutljive, zato pazimo, da jih ne stiskamo premočno.
Nektarine	Podobno kot pri breskvah, z nežnim vrtenjem ločimo plod od veje.	Plodovi so zelo občutljivi, zato jih previdno shranjujemo.
Grozdje	Grozdne grozde režemo s škarjami pri peclju.	Grozdje je občutljivo na pritisk, zato ga nežno shranjujemo v plitvih posodah.
Fige	Zrele plodove primemo in nežno potegnemo ali zasukamo.	Fige hitro zgnijejo, zato jih obiramo le, ko so popolnoma zrele, in hitro porabimo.
Lešniki	Pobiramo plodove, ki sami odpadejo, in jih nato olupimo ter posušimo.	Lešnike dobro posušimo in shranjujemo v suhem in zračnem prostoru.
Orehi	Pobiramo, ko začnejo lupine odstopati, plodove nato olupimo in posušimo.	Pazimo na dobro sušenje, da preprečimo plesen in kvarjenje oreščkov.

Ta tabela vključuje sadje, ki je aktualno za obiranje v avgustu in jesenskih mesecih, skupaj z nasveti za pravilno obiranje in shranjevanje, da bo pridelano sadje ostalo kakovostno in primerno za uporabo.

Poskrbimo za varnost

Za obiranje plodov na višjih vejah uporabimo stabilno lestev, ki jo postavimo na ravna tla. Poleg uporabe stabilne lestve je pri varnem obiranju sadja še nekaj ključnih vidikov, na katere velja biti pozoren:

1. Primerna obutev in oblačila: Nositi moramo primerno obutev, ki omogoča dober oprijem na lestvi in preprečuje zdrs. Prav tako naj bodo oblačila udobna in neomejujoča gibanja.
2. Poznavanje okolja: Preden začnemo obirati sadje, se prepričajmo, da je okolje okoli nas varno. Odstranimo morebitne ovire na tleh, ki bi lahko povzročile padce ali druge nezgode.
3. Pravilna tehnika obiranja: Pri obiranju plodov na višjih vejah je pomembno, da plodove ročno obiramo z nežnim potegom navzdol, da preprečimo poškodbe tako plodu kot drevesu. Uporaba pravih pripomočkov, kot so obiralke ali ročne škarje, lahko olajša delo in zmanjša možnosti za poškodbe.
4. Preprečevanje preobremenitve: Ne postavljajmo lestve preblizu vrha drevesa ali veje, da se izognemo preobremenitvi in nevarnosti prevračanja lestve. Vedno naj bo nekdo z nami ali blizu nas, ko delamo na lestvi, da lahko priskoči na pomoč v primeru težav.
5. Pravilno skladiščenje pripomočkov: Po končanem delu je pomembno, da lestve in druga orodja pravilno shranimo. Lestev naj ne puščamo postavljene na neprimernih mestih, kjer bi lahko bila ovira ali nevarnost za druge.
6. Izogibanje delu v slabem vremenu: V primeru dežja, vetra ali drugih slabih vremenskih razmer je priporočljivo odložiti obiranje sadja za boljše pogoje, saj mokre površine povečujejo nevarnost zdrsa.

Zrelo sadje je vaba za škodljivce

Bolj ko je sadje zrelo, več sladkorjev vsebuje, kar privablja škodljivce, kot so ptice, ose in sršeni. Plodovi, ki jih poškodujejo, niso več primerni za skladiščenje, saj se na poškodovanih mestih hitro razvijejo gnilobe. Takšno sadje je sicer še vedno uporabno za predelavo, vendar le po temeljiti odstranitvi poškodovanih delov. Škodljivci pa povzročajo težave že pri samem obiranju, saj poškodbe pogosto ne opazimo, ker so na skriti strani plodu.

Obiranje sadja brez nevarnosti pikov

Pri obiranju sadja pa nas lahko presenetijo tudi ose in sršeni. Ti insekti so še posebej prisotni v bližini zrelih plodov, saj jih privlači sladek vonj sadja. Njihovi piki so lahko zelo boleči, pri nekaterih ljudeh pa celo povzročijo alergijsko reakcijo, ki zahteva nujno medicinsko pomoč. Zato je priporočljivo, da se pred obiranjem sadja prepričamo, ali v bližini ni gnezda os ali sršenov.

Če naletimo na žuželke med delom, je najbolje, da se mirno umaknemo in ne krilimo z rokami, saj lahko agresivno obnašanje sproži napad. Prav tako je koristno nositi oblačila svetlih barv, saj temna oblačila bolj pritegnejo te žuželke. S previdnostjo in ustreznimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje stika z osami in sršeni ter varno nadaljujemo z obiranjem sadja. Preverimo tudi, kje se nahaja gnezdo in ga varno odstranimo.

SOS VRTNAR: preberite več o osah >>>