Paprika s svojimi pestrimi oblikami in okusi navdušuje številne ljubitelje vrtnarjenja. Vendar se je za zdrave in sočne plodove v času rasti potrebno nekoliko potruditi. Če ji od takrat, ko rastlina oblikuje cvet, posvetimo malo več pozornosti, bo trud poplačan s sočnimi plodovi. Kako torej vzgojiti bogat pridelek paprike in čilija?

Po okusu ločimo ostre, pol-ostre in sladke paprike. Pri nas so seveda bolj priljubljene sladke sorte, katerim se je v zadnjih letih pridružil tudi pekoči čili. Več vitaminov in mineralov vsebujejo temno zeleni plodovi vseh oblik, poznamo pa tudi vse druge odtenke zelene barve, več različnih odtenkov rumene barve plodov, oranžne plodove in celo temno vijolične in temno rjave plodove.

Paprika je velika porabnica hranil

V domačem vrtu papriko gojimo na manjši površini, zato tu bolj usmerjeno dognojujemo s priročno pakiranim 100 % organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke.

Čez leto skrbimo tudi za redno dognojevanje z morskimi algami, ki so odlično dostopne v naravnem biostimulantu Bio Plantella Organsko za paradižnike. Z njim poskrbimo za krepitev rastlin in izboljšamo tudi izkoristek hranil iz tal.  Paprike z rednim, tedenskim dodajanjem organskega gnojila na osnovi morskih alg bolj zdravo rastejo in oblikujejo plodove polnejšega okusa.

Izognimo se gnitju konic paprik

V vročem in suhem poletju od začetka razvoja plodov paprike začnemo z rednim dodajanjem gnojila Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Zaradi pomanjkanja kalcija namreč gnijejo konice plodov. Z dodajanjem kalcija preko listov nadaljujemo v rednih 7-10 dnevnih presledkih. Kalcij dodajamo izključno preko listov, saj zalivanje oz. dodajanje preko korenin v vročem poletju nima učinka. V vročem in suhem poletju priporočamo obvezno vsakih sedem do štirinajst dni.

Paprika se ne sme izsušiti

Pri papriki je zelo pomemben režim zalivanja. Največ vode rabi, ko nastavlja plodove, saj bodo drugače plodovi manj mesnati, manjši in velikokrat tudi grenki. Zemljo v globino namočimo vsaj 30 cm dvakrat na teden. Za ohranitev optimalno vlažnih tal priporočamo kapljično namakanje. Ker se paprika nikoli ne sme izsušiti, ji namestimo zastirko. Pri visokih sortah papriko osujemo pri višini 30 cm, da lahko požene nadomestne korenine.

Potrebna je tudi zaščita

Proti gosenicam, ušem, tripsom ter ostalim mehkokožnim škodljivcem je najbolj učinkovita preventiva v obliki pripravka Bio Plantella Thymi, ki vsebuje ekstrakt timijana ter brina.

Siva plesen pa se pojavlja na odmrlih in poškodovanih delih rastlin v vlažnem vremenu, kadar so pogoji za okužbo ugodni, lahko rastlina v celoti propade. Napadena rastlinska tkiva postanejo najprej sveto rjava, nato pa se na njih razvije mišje siva prevleka iz trosišč. Siva plesen se lahko pojavi na listih, steblih, cvetovih in plodovih rastlin. Varstvo pred sivo plesnijo je vezano predvsem na rastlinsko higieno. Vselej bodimo pozorni, da v bližini nasada ni odmrlih rastlinskih delov, na katerih se bolezen najprej pojavi. Pomaga tudi preventivno škropljenje rastlin z Bio Plantella Natur. Ekološki pripravek deluje na osnovi njivske preslice, ki debeli celično steno rastline ter na ta način zmanjša možnost okužbe. Če s škropljenjem ne bomo natančni ali redni, se lahko pojavi okužba.

Tudi čili je paprika

Čeprav Slovenci nismo znani po pikantni hrani, pa je svet tudi k nam prinesel navdušenje nad čilijem. Gojimo ga seveda zaradi plodov, ki so lahko zelo ostrega ali pa blago ostrega okusa. Ker sodi med razhudnike, moramo to upoštevati v planiranju kolobarja. Paprike in čiliji imajo veliko težav z virozami in škodljivci, zato je vsaj triletni kolobar obvezen, če želite te vrtnine pridelovati dalj časa.

Čili pridelujemo na enak način, kakor papriko:  

• Pri vzgoji sadik je potreben zelo svetel in seveda topel prostor. Zalivanje naj bo zelo skromno, saj jih preveč mokra zemlja hitro umori, posebej na začetku rasti.
• Pikiranje je zelo priporočljivo, saj z njim vzgojimo globlji in bolj razvejan koreninski sistem.
• Paprike sodijo med najbolj občutljive vrtnine na nizke temperature, čiliji pa potrebujejo še več toplote. Zato sadik na prosto nikoli ne presajamo pred 15. ali 20. majem, v rastlinjak pa mogoče mesec dni prej.
• Nega in vse ostalo je enako kakor pri papriki. Poglavitno poletno opravilo je namakanje, saj čili, tako kakor vse plodovke, potrebuje veliko vode. Pomagamo si lahko tudi z zastirko.

---