Namen gnojenja ni le doseči obilen pridelek, temveč tudi ohraniti kakovost zemlje in varovati okolje. V naravi krožijo elementi, kot so kisik, ogljik, vodik, ter delno dušik, brez posebnih posegov. Vsa druga hranila, ki jih rastline potrebujejo, pridobijo iz tal skozi svoje korenine. Zato je izjemno pomembno, da temeljito preverimo sestavo zemlje in uporabljamo gnojila premišljeno. Strokovnjaki na tem področju so opozorili na najpogostejše napake pri gnojenju, ki jih je treba preprečiti.

1. Preden na novo oblikujemo vrt, tal ne pošljemo v analizo.

Preden se lotimo načrtovanja novega vrta, je ključno, da vzamemo vzorec tal in ga pošljemo na analizo. Ta analiza bo prinesla dragocene podatke o sestavi tal, vsebnosti hranil, pH-vrednosti in morebitnih pomanjkljivostih. S temi informacijami bomo bistveno izboljšali naše vrtičkarske pristope, saj bomo lahko bolj natančno prilagodili gnojenje, izbiro rastlin in druge ukrepe glede na specifične potrebe našega vrta. S tem bomo zagotovili, da bo naš vrt uspešen in zdrav, kar pa je ključno za obilno letino in lepo okolje.

2. Apnimo z apnom in gašenim apnom, ki delujeta hitro, vendar sta agresivna za žive organizme v tleh, predvsem za deževnike in korenine rastlin.

Apno (kalcijev karbonat) se uporablja za uravnavanje pH-vrednosti tal, vendar ni primerno za vsa tla. Pred njegovo uporabo je treba opraviti analizo tal, da se preveri, ali je potrebno in koliko apna je treba dodati. Apno ne preprečuje gnitja, kar je proces razgradnje organske snovi v tleh. Če imate težave z gnitjem v vašem vrtu, je treba razmisliti o drugih ukrepih, kot so izboljšanje drenaže tal, boljša prezračenost, in uporaba komposta za izboljšanje strukture tal in preprečitev prekomernega zadrževanja vode. Zato uporabimo sredstva na osnovi apnenca in dolomita, kot je npr. Plantella Kalcivit, ki zmanjšujejo kislost tal in rastlinam omogočajo večjo dostopnost nekaterih hranil.

3. Hkrati apnimo in organsko gnojimo tla.

Pri načrtovanju nege tal je ključno, da upoštevamo previdnostne ukrepe in ne izvajamo hkratnega organskega gnojenja in prilagajanja pH-vrednosti tal. To je pomembno, ker lahko takšno kombiniranje vodi do težav, kot je otežena dostopnost nekaterih ključnih hranil za rastline. Priporočljivo je, da najprej opravimo analizo tal, da ugotovimo njihovo trenutno stanje, in nato na podlagi rezultatov sprejmemo odločitve o dodajanju organskih gnojil ali sredstev za uravnavanje pH-vrednosti, če je to potrebno.

5. Za organsko gnojenje uporabimo svež hlevski gnoj.

Svež hlevski gnoj je lahko škodljiv za rastline in prinaša več potencialnih težav. Vsebuje visoko koncentracijo dušika, ki lahko, če se neposredno uporabi na vrtnem območju, povzroči opekline ali draženje korenin rastlin. Pogosto vsebuje patogene, kot so bakterije in paraziti, ki predstavljajo tveganje za rastline. Ti mikroorganizmi se lahko hitro razmnožijo in povzročijo bolezni rastlin. Vsebuje tudi številna semena plevelov, ki se lahko razširijo na vaš vrt in povzročijo težave s pleveli. Uporabimo 100% organsko gnojilo Plantella Organik, ki vsebuje najvišji delež organske in suhe snovi med vsemi organskimi gnojili na trgu.

6. Hlevskega gnoja ne kompostiramo.

Zato je hlevski gnoj potrebno kompostirati. Idealno je vsaj 6 mesečno obdobje, saj se v tem času dušik razgradi, uničijo pa se tudi patogeni in semena plevelov, kar naredi gnoj bolj primeren za gnojenje vrta brez škodljivih posledic za rastline. Priporočamo uporabo Bio Plantella Kompost aktivatorja, ki na naraven način pospešuje nastajanje komposta in ga izboljšuje.

7. Pri nakupu organskega gnojila ne preverimo sestave

Ob nakupu vedno preberemo navodila na embalaži gnojila. Organsko gnojilo naj vsebuje čim več suhe snovi in čim več organske snovi. Uporabljajmo samo najbolj kvalitetna gnojila, ko je npr. Plantella Organik ali Biogrena, Bio Plantella Nutrivit…, saj le ta vsebujejo maksimalen delež suhe in organske snovi in so razkužena proti plevelom in bolezenskim klicam.

8. Organsko gnojilo v obliki pelet vkopljemo v tla.

Globoko vkopavanje gnojil v obliki pelet lahko povzroči škodljiv stik s koreninami rastlin, kar lahko vodi v opekline ali draženje korenin. Poleg tega lahko povzroči neenakomerno sproščanje hranil, kar negativno vpliva na rastlini razvoj. Prav tako obstaja tveganje za izgubo hranil zaradi izpiranja iz območja koreninske cone rastlin. Idealno je da tla najprej prekopljemo ali globoko prerahljamo, nato izravnamo teren in šele potem posipamo pelete. Pelete zagrnemo s tanko plastjo prsti.

---