Po korakih do večje rodovitnosti tal

NIKOLI NE VRTNARIMO NA MOKRI ZEMLJI

UGOTOVIMO TIP PRSTI V NAŠEM VRTU

Vsi si želimo v vrtu rodovitne prsti za odličen pridelek. Da bi jo izboljšali, pa moramo najprej ugotoviti tip prsti. Ta je sestavljena iz različno velikih delcev, ki jih v grobem sestavljajo:

  • pesek (premer delcev 2 – 0,02 mm),
  • melj ( premer: 0,02 – 0,002 mm) in
  • glina (premer manjši od 0,002 mm).

PREPROST DOMAČI TEST ZA DOLOČANJE TIPA PRSTI

  • Če svaljka ne moremo oblikovati, pomeni, da je osnova prsti pesek.
  • Če se pri oblikovanju tvorijo posamezni skupki prsti, imamo opravka s peščeno ilovico.
  • Če se svaljek oblikuje, vendar drobi, je naša prst ilovica
  • Če uspemo lepo oblikovati svaljek, ko pa ga poskusimo združiti v kroglo, ta takoj razpade, je naša prst meljasta ilovica.
  • Kadar svaljek lahko oblikujemo, krogla pa nekoliko razpada, gre za glinasto ilovico.
  • Kadar lepo oblikujemo svaljek in kroglo, imamo precej glineno zemljo.

REŠITEV: Taka težka tla izboljšamo z organsko snovjo v obliki kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik, saj bo obogatila strukturo tal, povečala prostor med delci in s tem preprečevala nastajanje zbitih tal.

UGOTOVIMO, ALI JE APNENJE SPLOH POTREBNO

Tekstura prsti je pomembna tudi pri ukrepih za zmanjševanje kislosti tal. Peščena tla npr. ne prenesejo večjih odmerkov sredstev za apnenje tal, ilovnata tla pa imajo navadno dovolj veliko zalogo apna. Kislost tal je zelo pomembna za pridelovanje rastlin. Določa jo pH vrednost. Primeren pH zagotavlja optimalno dostopnost hranil. V preveč kislih ali preveč bazičnih tleh je rastlinam dostopnih manj hranil. V Sloveniji je približno samo tretjina kmetijskih zemljišč prekislih, zato je apnenje tal kar na pamet velikokrat neupravičeno ali celo škodljivo. Presežek apna lahko povzroči poškodbe, ki jih zelo težko popravimo. V tleh nastane močna alkalna reakcija, zaradi katere se v prsti vežejo pomembni mikroelementi in tudi fosforna kislina. Te snovi postanejo za rastline nedostopne, nastanejo znaki fizioloških bolezni in pomanjkanje. Močno gnojenje s kalcijem v začetku močno pospeši rast, zaradi povečane presnove pa je večja tudi poraba humusa.

Na kislih tleh avtohtono uspevajo kislica, mah, preslica, jetičnik, šaš, zlatica, borovnice, brusnice, vresje in tudi marjetice.

REŠITEV: Smiselno je pred pripravo tal preveriti kislost, kar lahko preprosto naredimo z lakmusovimi papirčki, destilirano vodo in plastičnim kozarčkom. Tla z nizkim pH izboljšamo s sredstvom za zmanjševanje kislosti Plantella Kalcivit.

KAKO PRIPRAVIMO TEST KISLOSTI

Z UPORABO KAKOVOSTNEJŠEGA GNOJILA LAHKO POVEČAMO PRIDELEK TUDI ZA 30 %

Količina oz. vsebnost organske in suhe snovi v gnojilu sta najpomembnejša podatka, ki jih moramo upoštevati pri nakupu organskih gnojil. Kvalitetno organsko gnojilo ima več kot 60 % organske snovi in čim več suhe snovi.

REŠITEV: Merilo kakovosti je odstotek organske ali suhe snovi, pa tudi drugih hranil, ki jih rastline potrebujejo.

KOLIČINO GNOJILA PRILAGODIMO POTREBAM RASTLIN

Pri gojenju vrtnin upoštevamo načela kolobarja, kar pomeni, da razdelimo vrt na poljine, navadno tri ali štiri glede na vrtnine, ki jih bomo tam sadili. Na prvi poljini sadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil, na zadnji pa tiste, ki hranil praktično ne potrebujejo. V skladu s tem je potrebno poljine tudi pripraviti. Prvo poljino gnojimo s polno količino organskega gnojila, drugo s polovično, tretjo s četrtino in zadnje ne gnojimo.

REŠITEV: Gnojimo le glede na potrebe vrtnin

PRISKRBITE SI BREZPLAČEN VODIČ: ORGANSKO GNOJENJE

Kliknite in si priskrbite svoj vodič: Organsko gnojenje: zdrava tla – zdrava hrana

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: