Po korakih do večje rodovitnosti tal

Priprava tal je osnova za uspešno vrtnarjenje vso sezono, zato je zelo pomembno, kako se tega lotimo. Napake pri tem opravilu lahko močno vplivajo na vsa naslednja opravila, predvsem pa na težave pri kaljenju semen, rasti in razvoju rastlin, na rastlinah pa se lahko odražajo tudi kot pomanjkanje ali presežek hranil, različnih fizioloških boleznih in tudi večji občutljivosti na napad bolezni in škodljivcev. To vse pa seveda zmanjšuje količino in kakovost našega pridelka.

NIKOLI NE VRTNARIMO NA MOKRI ZEMLJI

Najtežje izberemo čas za obdelavo težkih glinenih tal. Kadar so ta presuha, so trda in razpokajo, kadar pa so premokra, se oprijemajo orodja in jih ni možno obdelovati. Mokra zemlja je namreč mazava. Malo lažje je obdelovanje peščenih tal, saj se peščena prst po dežju hitro posuši, pa tudi v suhem vremenu je ni težko obdelovati.

REŠITEV: Obdelovanje in hoja po mokri zemlji sta za tla škodljiva, ker jih zbijejo, jim uničijo strukturo, škodijo mikroorganizmom in iztiskajo zrak iz tal, ki je potreben za živa bitja. Zemljo lahko obdelujemo šele takrat, ko se prst ne prijemlje za orodje in naše čevlje.

UGOTOVIMO TIP PRSTI V NAŠEM VRTU

Vsi si želimo v vrtu rodovitne prsti za odličen pridelek. Da bi jo izboljšali, pa moramo najprej ugotoviti tip prsti. Ta je sestavljena iz različno velikih delcev, ki jih v grobem sestavljajo:

  • pesek (premer delcev 2 – 0,02 mm),
  • melj ( premer: 0,02 – 0,002 mm) in
  • glina (premer manjši od 0,002 mm).

PREPROST DOMAČI TEST ZA DOLOČANJE TIPA PRSTI

  • Če svaljka ne moremo oblikovati, pomeni, da je osnova prsti pesek.
  • Če se pri oblikovanju tvorijo posamezni skupki prsti, imamo opravka s peščeno ilovico.
  • Če se svaljek oblikuje, vendar drobi, je naša prst ilovica
  • Če uspemo lepo oblikovati svaljek, ko pa ga poskusimo združiti v kroglo, ta takoj razpade, je naša prst meljasta ilovica.
  • Kadar svaljek lahko oblikujemo, krogla pa nekoliko razpada, gre za glinasto ilovico.
  • Kadar lepo oblikujemo svaljek in kroglo, imamo precej glineno zemljo.

REŠITEV: Taka težka tla izboljšamo z organsko snovjo v obliki kakovostnega organskega gnojila Plantella Organik, saj bo obogatila strukturo tal, povečala prostor med delci in s tem preprečevala nastajanje zbitih tal.

Peščenih tal ni potrebno prekopavati, spomladi jih samo globlje prerahljamo. Nujno pa potrebujejo precej kakovostne organske snovi, saj le-ta povečuje sposobnost zadrževanja vode in hranilnih snovi. To dosežemo z dodajanjem Plantella Organik, 2 kg / 10m2.

Če želimo izboljšati lastnosti tal ter s tem prepreči izpiranje hranil, zrahljati tla in omogočiti v tleh lažje kroženje zraka in vode, uporabimo Plantella Biovit, ki je kombinacija bentonitne in zeolitne kamninske moke. In še več, nase veže tudi vse morebitne toksične snovi v tleh.

UGOTOVIMO, ALI JE APNENJE SPLOH POTREBNO

Tekstura prsti je pomembna tudi pri ukrepih za zmanjševanje kislosti tal. Peščena tla npr. ne prenesejo večjih odmerkov sredstev za apnenje tal, ilovnata tla pa imajo navadno dovolj veliko zalogo apna. Kislost tal je zelo pomembna za pridelovanje rastlin. Določa jo pH vrednost. Primeren pH zagotavlja optimalno dostopnost hranil. V preveč kislih ali preveč bazičnih tleh je rastlinam dostopnih manj hranil. V Sloveniji je približno samo tretjina kmetijskih zemljišč prekislih, zato je apnenje tal kar na pamet velikokrat neupravičeno ali celo škodljivo. Presežek apna lahko povzroči poškodbe, ki jih zelo težko popravimo. V tleh nastane močna alkalna reakcija, zaradi katere se v prsti vežejo pomembni mikroelementi in tudi fosforna kislina. Te snovi postanejo za rastline nedostopne, nastanejo znaki fizioloških bolezni in pomanjkanje. Močno gnojenje s kalcijem v začetku močno pospeši rast, zaradi povečane presnove pa je večja tudi poraba humusa.

Na kislih tleh avtohtono uspevajo kislica, mah, preslica, jetičnik, šaš, zlatica, borovnice, brusnice, vresje in tudi marjetice.

REŠITEV: Smiselno je pred pripravo tal preveriti kislost, kar lahko preprosto naredimo z lakmusovimi papirčki, destilirano vodo in plastičnim kozarčkom. Tla z nizkim pH izboljšamo s sredstvom za zmanjševanje kislosti Plantella Kalcivit.

KAKO PRIPRAVIMO TEST KISLOSTI

V lonček natrosimo zemljo
Dodamo destilirano vodo in premešamo
PH- pomerimo z lakmusovim papirčkom
Odčitamo vrednost – v tem primeru so tla očitno prekisla

Z UPORABO KAKOVOSTNEJŠEGA GNOJILA LAHKO POVEČAMO PRIDELEK TUDI ZA 30 %

Količina oz. vsebnost organske in suhe snovi v gnojilu sta najpomembnejša podatka, ki jih moramo upoštevati pri nakupu organskih gnojil. Kvalitetno organsko gnojilo ima več kot 60 % organske snovi in čim več suhe snovi.

REŠITEV: Merilo kakovosti je odstotek organske ali suhe snovi, pa tudi drugih hranil, ki jih rastline potrebujejo.

KOLIČINO GNOJILA PRILAGODIMO POTREBAM RASTLIN

Pri gojenju vrtnin upoštevamo načela kolobarja, kar pomeni, da razdelimo vrt na poljine, navadno tri ali štiri glede na vrtnine, ki jih bomo tam sadili. Na prvi poljini sadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil, na zadnji pa tiste, ki hranil praktično ne potrebujejo. V skladu s tem je potrebno poljine tudi pripraviti. Prvo poljino gnojimo s polno količino organskega gnojila, drugo s polovično, tretjo s četrtino in zadnje ne gnojimo.

REŠITEV: Gnojimo le glede na potrebe vrtnin

PRISKRBITE SI BREZPLAČEN VODIČ: ORGANSKO GNOJENJE

Kliknite in si priskrbite svoj vodič: Organsko gnojenje: zdrava tla – zdrava hrana

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI:

Več Plantellinih nasvetov