Sadje, ki ga kupimo v trgovini, ni nikoli tako okusno kot tisto, ki ga pridelamo sami. Na srečo za to, da sadno drevo posadimo doma, ne potrebujemo velikega sadovnjaka, ampak zadošča že majhen vrt pred hišo. Paziti pa moramo, da sajenje sadnega drevja in jagodičevja izvedemo na pravilen način.

Za dobro letino sadnega drevja, upoštevajte spodnje nasvete

1. Najprimernejši čas za sajenje sadik sadnih dreves je od konca oktobra do začetka maja. Kupujmo le sadike priznanih domačih pridelovalcev.
2. 40 cm globoko sadilno jamo do polovice zasujemo z izkopano zemljo (s tem smo zemljo zrahljali). Nato damo vanjo sadiko in korenine zasujemo z vnaprej pripravljeno mešanico sadilnega substrata in zemlje v razmerju 1:3. Sadiko posadimo kakih 10 cm višje kot je površina zemlje, ker se bo zemljina še posedla. Pazimo na višino cepljenega mesta nad zemljo (8 do 20 cm), da bo sadika posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici.
3. Okrog posajene sadike dobro poteptamo in zalijemo, da se korenine bolje sprimejo z zemljo. Okoli posajene sadike potresemo 100 % organsko gnojilo Plantela Organik za sadike.
4. Poleg posajene sadike postavimo v oddaljenosti 10 – 15 cm oporo in sadiko privežemo nanjo. Če po sajenju sledi sušno obdobje, zalivanje večkrat ponovimo. Ne pozabimo na zaščito sadik pred boleznimi in škodljivci, saj ti lahko že v prvem letu popolnoma zatrejo rast sadike.
5. Sadiko sadnega drevja in jagodičevja po sajenju obvezno prikrajšamo. Tako vzpodbudimo rast sadike in obraščanje na ustrezni višini. Navodila za prikrajšanje so navadno priložena kupljeni sadiki. Neobraščeno sadno sadiko prikrajšamo 20 cm nad višino, kjer želimo imeti prve veje, obraščeno sadiko pa prikrajšamo približno 50 cm nad zadnjimi poganjki. Posebnost je sadika breskve, ki jo moramo močno prikrajšati. Neprikrajšane sadike šibko odganjajo in se slabo obraščajo ter na nepravem mestu.

Sadike jagodičja pred prikrajšavo

Sadike jagodičja po prikrajšavi

Sadne sadike pred prikrajšavo:

a) obraščena,

b) neobraščena,

c) breskev

Sadne sadike po prikrajšavi:

a) obraščena,

b) neobraščena,

c) breskev

STROKOVNJAK ODGOVARJA: ZALOŽNO GNOJENJE

Okoli hiše sem zasadil več različnih sadnih dreves. Letos so mi zelo dobro obrodila. A jih je potrebno gnojiti sedaj, jeseni ali je dovolj spomladi? (Marko z Vrhnike)

Jesen je čas za založno gnojenje sadnega drevja. Gnojimo ko vidimo, da so drevesa odvrgla listje. Hranila dodajamo zemlji za naslednjo oziroma kar naslednje sezone. Pri sadnem drevju gledamo leta vnaprej. Zato je pomembno, da v jesenskem času dodamo pomembni makrohranili, glavni hranili, fosfor in kalij. Zelo pomembno je dodati tudi mikrohranila, kot je bor. Dodamo jih v obliki gnojila, lahko uporabimo mineralno ali ekološko, organsko. Ko izbiramo mineralno gnojilo, na izdelku piše NPK, kar pomeni dušik, fosfor, kalij in 3 številke. Prva – dušik, naj bo čim nižja, drugi dve pa visoki. Dobro mineralno sadjarsko gnojilo ima dodano še kakšno mikrohranilo, kot je bor ali magnezij. Po drugi strani pa je ekološko organsko gnojilo boljše z vidika, da vnesemo poleg hranil še organsko snov in s tem pozitivno vplivamo na humus in vzdrževanje rodovitnosti v tleh. Zelo pomembna sta fosfor (F) in kalij (K). To sta počasi topni hranili, po zemlji prodirata le nekaj cm na leto. Zato tudi v jesenskem času vidimo sadjarske mojstre, ki z železno palico delajo luknje pod krošnjo dreves in nekaj nasujejo vanje.

Gre za sadjarsko gnojilo. Tudi sami lahko uporabimo železno palico, a je večinoma bolj enostavna uporaba lopate. Preprosto privzdignemo travno rušo in vržemo notri pest gnojila. To naredimo po obodu krošnje. Gremo v cik-cak obliki po obodu, ker so tam koreničice, ki črpajo hranila za rast in razvoj rastline. Železno palico bi uporabil le na težkih, glinenih tleh, da pridemo čim globje in seveda več lukenj, bolj na gosto.

Dejansko bi bilo najbolje gnojiti glede na analizo tal

Ta bi povedala založenost s hranili in v skladu z gnojilnim načrtom bi poskrbeli za prehrano. A na domačem vrtu, kjer velika večina nima narejene analize tal, enostavno gnojimo zmerno in opazujemo sadno drevje, kako se obnaša. Vedno gnojimo najprej spomladi z ekološkim organskim gnojilom in če vidimo, da je tako kot letos, drevo dobro obrodilo, pomeni, da je porabilo veliko hranil, ki jih bomo dodali še jeseni. Najbolje pa je večkrat in zmerno gnojit, da rastlina porabi in veže vase ta hranila, kot pa da ustvarjamo presežke v tleh.

Pri izbiri izdelkov za izboljšanje tal se ne splača varčevati. Le kakovostna zemlja omogoči hiter razvoj koreninskega sistema in tako močnejše rastline. Slabše razvite korenine bodo namreč v vrtu težje kljubovale vsem vremenskim neprilikam in bodo zato bolj dovzetne tako za bolezni kot tudi za škodljivce, kar seveda pomeni več sredstev za nego ali pa izpad pridelka.

Izdelki Plantella so rezultat dolgoletnega znanja, preverjenih raziskav in tehnoloških inovacij priznanega slovenskega proizvajalca Unichem. Ker smo na njih izjemno ponosni, smo jih označili s posebnim pečatom Testirana učinkovitost.

---

---