Prezimovanje pelargonij in drugih balkonskih rož

Balkonske rastline in posodovke izvirajo iz različno toplih krajev. Glede na to potrebujejo zaščito  pred nizkimi temperaturami in zmrzaljo. Primerna temperatura, vlaga in svetloba so odločilni dejavniki za zdravje in vitalnost rastlin med prezimovanjem, pomembna pa je seveda tudi naša oskrba. Velikokrat pa se zaradi neprimernih razmer pojavijo tudi bolezni, škodljivci ali fiziološke težave. Preverite učinkovite nasvete za prezimovanje pelargonij in drugih balkonskih rož.

Jeseni pustimo rastline na prostem dokler je lepo in toplo vreme.

Katerih balkonskih rož ne prezimujemo?

Nekaterih rastlin se preprosto ne izplača prezimovati: bršljanke, surfinije, miljon zvončki, vodenke, razne strukturne rastline. Raje jih vzgojimo na novo in naredimo potaknjence.

Prav tako ne prezimujemo modrega čudeža in brahikome, ker veliko lepše in bolj bogato cvetijo nove, mlade rastline.

Zanimivost je tudi diascija, ki jo lahko prezimimo kar zunaj, pokrito s smrečjem, saj bo lepo prenesla temperature okoli -5 °C.

Katere balkonske rože prezimimo in na koliko stopinj?

Jeseni pustimo rastline na prostem do določene temperature. Če je napovedana slana, je najbolje, da jih umaknemo ob steno hiše in pokrijemo z zimsko kopreno. V jesenskem času večino rastlin s prostega prenesemo v notranjost, ko temperature padejo pod 5 – 10 °C.

Za skoraj vse balkonske rastline je najprimernejše zračno, svetlo in  hladno prezimovališče s temperaturami  od 5 do 10 °C, rajši višje kot nižje. Žal največkrat prezimujemo v slabo osvetljenih kleteh, garažah, shrambah in neogrevanih sobah.

LOKACIJA OKOLJERASTLINE
garaža z oknom 4 – 7 °Cdimorfoteka, grmasta marjeta, rumena lobelija, nageljni
stopnišče z veliko svetlobe5 – 10 °C, zračno in  suholovor, oleander, evkaliptus, banksija, afriška lilija, agava, kamelija, bananovec, mandevila, rantonetijeva krompirjevka, kasija, plumbago, bugenvilija, tibouhinija in kladivnik, gazanija, kufeja, lobelija, mimulus, verbena
shramba, pralnica z oknom10 – 15 ° C, skromno ogrevano, toplota iz drugih prostorovpelargonije, fuksije, afriški smilj, bidens, heliotrop, lantana, lotus, viseči slak, bakopa, moljevka, agapant, krvika
spalnica16 – 18 °C, malo ogrevanotorenija, novogvinejske vodenke
dnevna soba20 – 23 °C, ogrevan prostor, poskrbimo za dvig zračne vlagedipladenija, hibiskus

Za prezimovališče velja zlato pravilo:  svetlejše kot je višja je lahko temperatura in temnejše kot je nižje so lahko temperature.

Kako ustrezno pripravimo prostor?

  • Prostore, ki bodo namenjeni za prezimovanje, temeljito očistimo in tudi prezračimo.
  • Rastline razporedimo po prostoru tako, da damo najbolj stran od svetlobe najvišje in najbliže k svetlobi najnižje, da ne bodo druga drugi delale sence.
  • Okna razgrnemo, da do rastlin pride čim več svetlobe.
  • Če je blizu peč ali radiator, poskrbimo, da bodo rastline ustrezno odmaknjene.
  • V kolikor bodo rastline na tleh, pod lonce postavimo stiropor, mehurjasto folijo, les ipd.
Tako velike fuksije postavimo na podstavek s kolesi in prezimimo na svetlem mestu.

Priprava balkonskih rož na skladiščenje

Če je potrebno prezimiti preveč rastlin, izberemo samo najlepše in najmočnejše, ostale zavržemo. Ko je čas, da balkonske rože prenesemo v notranjost, jih najprej očistimo. Predvsem odstranimo vse suho listje, pa tudi plevele. Odrežemo vse poškodovane in polomljene dele, pa tudi tiste, ki so se preveč razrasli in bi nam v prezimovališču zavzeli preveč prostora. Pred prezimovanjem v prezimovališču z malo svetlobe rastline obrežemo, ker bo rastlina odvrgla večino listov in bodo ostala le stebla. Poskrbimo, da prst pred prezimovanjem ni preveč mokra.

Pri pelargonijah odstranimo vsa na pol odcvetela socvetja, pustimo pa tista, ki so še lepa.

Pri fuksijah preverimo, da nimajo belih mušic. Če jih opazimo, rastline stuširamo s hladno vodo in nato, ko se posušijo, še temeljito poškropimo z naravnim insekticidom Bio Plantella Kenyatox. Odstranimo tudi vse črne liste.

Znaki, da so na rastlinah gosenice.

Skrbno preverimo, da na rastlinah ni uši, gosenic ali kaparjev. Če opazimo, da je rastlina okužena, jo zavržemo, da bi se bolezen ali škodljivec ne razširil na ostale zdrave rastline v prostoru.

Za kontrolo pojava škodljivca pri prezimovanju namestimo Bio Plantella Rumene lepljive ploščice v obliki metulja. Če se ujamejo škodljivci, opravimo škropljenje s sredstvom Bio Plantella Kenyatox.

Oskrba rastlin med prezimovanjem

Rastline približno enkrat tedensko dobro pregledamo.

Tiste, ki prezimujejo na hladnem, zalijemo enkrat mesečno, rastline, ki potrebujejo toplejši prostor, pa pogosteje, vendar se mora prst medtem povsem izsušiti.

Najpogostejše težave reši Bio Plantella

Med prezimovanjem odstranjujemo uvele, poškodovane in odmrle dele rastlin. Pri tem rastlino skrbno pregledamo in smo pozorni na morebitne bolezni. Če je prezimovališče prehladno in preveč vlažno, se lahko pojavi siva plesen. Zato je dobro sem in tja rastline poškropiti z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur.

Kadar je prezimovališče pretoplo in presuho, pa lahko naletimo na uši ali rastlinjakovega ščitkarja. Dobro je, da imamo v kakšnem lončku nastavljeno Bio Plantella Rumeno lepljivo ploščico, s pomočjo katere lahko opazimo, če se je ščitkar pojavil.

V tem primeru rastlino temeljito poškropimo z naravnim insekticidom Bio Plantella Kenyatox. Podobno ravnamo ob napadu uši.

Kadar rastlinam rumenijo listi in odpadajo cvetovi ter popki, je verjetno problem v temperaturi, prepihu ali neustrezni zračni vlagi. V tem primeru jih prestavimo drugam, če je to mogoče ali pa v mrzlem vremenu ne odpiramo oken.

Kako prezimujemo gomolje okrasnih rastlin

Nekatere lepe vrtne gomoljnice naših zim na prostem ne prenesejo. Ob koncu vegetacije jim grozi slana, a v podzemnih shrambah je dovolj zalog za naslednje leto, toda gomolje je treba izkopati in pripraviti na zimovanje. Dalije in indijske kane, gladiole in gomoljne begonije in še kakšna rožica iz daljnih krajev brez vrtnarjeve pomoči ne preživijo naše zime. Z omenjenimi in še nekaterimi drugimi gomoljnicami je res vsako jesen dodatno delo, toda to je dobra naložba, saj nam jih ni treba vsako pomlad znova kupovati.

Kane imajo korenike

V praksi jih uvrščamo med gomoljnice. Rečemo jim indijske kane (Canna indica), čeprav niso iz Indije, temveč iz Zahodne Indije, torej nekje z Bahamov in Portorika. Gredica cvetočih indijskih kan je v primerno velikem vrtu vse poletje otoček tropskega razkošja v listu in cvetu. Ko se enkrat pri sebi odločimo za ne preveč zahtevno prezimovanje in nakaljevanje kan, bomo imeli »zastonj« sadike vsako pomlad.

Sveže izkopane korenike indijskih kan. Osušene šope lahko nerazdeljene prezimimo
in jih dokončno razdelimo ter očistimo šele spomladi.

Ob prvi slani z vilasto lopato izkopljemo njihove odebeljene korenine ter stebla skrajšamo na nekako 5 cm.  Korenike bomo shranili tam, kjer ne zmrzuje.  Dobro se obnese spravilo v zaboju in celo v vreči, kjer se jih zasuje z mivko ali lesnimi sekanci ter spravi v klet.

Dalije in gladiole

Dalije so doma v Mehiki in so občutljive na mraz. Slana jih posmodi, izkopanim gomoljem pa prija prezimovanje v kleti, kjer hranimo krompir. Izkopavamo z vilasto lopato, stebla porežemo za ped nad gomolji. Vse naj se nekaj dni suši, nato gomolje zložimo v zaboj ali škatlo ter zasujemo s suho žagovino, šoto ali prstjo.

Posebno  enoletni gomolji iz semena vzgojenih dalij se radi izsušijo,
zato jih hranimo v suhi žagovini, šoti ali substratu.

Podobno naredimo tudi z gladiolami, ki imajo sploščene stebelne gomolje. Precej manj kot gladiole so znane acidantere ali abesinske gladiole (Gladiolus callianthus), a z njihovimi gomolji delamo enako. Redkeje sadimo na vrt ali vsaj v čebrice plezajočo bumerangovko (Gloriosa rotschildiana) ter gomoljne begonije. Za vse je potrebno pred zmrzaljo varno prezimovališče.



Nevenka Breznik Beton, uni. dipl. agr.

Avtorica prispevka je Plantellina strokovnjakinja Nevenka. Zaljubljena je v lepo oblikovane vrtove in specializirana na področju ekološkega vrtnarjenja. Že dvajset let se ukvarja s svetovanjem na temo ekološkega vrtnarjenja in varstva rastlin, svoje znanje pa deli v člankih, vodičih in na predavanjih.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: