Ko smo končali z gradnjo nove hiše ali obnavljanjem starejše, si navadno želimo, da bi naš vrt čudežno zrasel kar preko noči. Žal pa ne gre tako enostavno. Še preden se lotimo oblikovanja in zasajevanja vrta moramo pomisliti na tla, ki so po vožnji in gaženju gradbenih strojev verjetno precej poškodovana, in jih ponovno oživiti.

Gradbeni stroji  so težki in po zemlji se premikajo v vsakih razmerah, tudi takrat, ko je pred tem dolgo časa deževalo ali še dežuje in je tekstura tal še posebej ranljiva. Na naši parceli je poleg tega verjetno tudi kup zemlje, izkopane v gradbeni jami, s polno odpadkov gradbenega materiala in še marsičesa. Manjka le najpomembnejše – dobra, hranljiva prst.

Zavarujmo rodovitno prst

Najpametnejši lastniki nove gradnje, ki so razmišljali vnaprej, so zemljo s površine pred gradnjo odstranili in shranili na kupu, lepo pokrito, da se na njej ne naselijo plevelna semena. Tako je prst ostala kakovostna in nepoškodovana.

Takšna tla ne zadržujejo vode pravilno, kar povzroča zastajanje ali pa hitro izsuševanje, poleg tega pa je zgornje, rodovitne plasti prsti pogosto premalo ali pa je popolnoma izginila zaradi gradbenih posegov. Brez ustrezne obnove in priprave tako nastane težavno okolje za rast rastlin, kar otežuje vzpostavitev zdravega in lepega vrta.

Kaj torej lahko naredimo?

Najprej drenaža

Površino, steptano od gradbenih strojev najprej zrahljamo, da omogočimo odtekanje vode. Na zbitih tleh namreč voda zastaja, prst pa je mokra in neuporabna za obdelovanje. Odstranimo vse gradbene ostanke in odpadke, kamenje in seveda korenine trajnih plevelov. Kadar imamo na parceli izrazito glinena, težka tla ali morda visoko podtalnico, razmislimo tudi o drenažnih ceveh, ki bodo omogočile odtekanje odvečne vode. Včasih je potrebno celoten teren dvigniti. Če za to uporabimo pesek, moramo pred nasutjem prsti čez pesek namestiti geotkanino, da nam kasneje prst ne bo uhajala skozi pore peska v podtalje. Vsa ta dela opravljamo takrat, ko zemlja ni mokra, da je še dodatno ne poškodujemo.

Če so tla preveč kisla ali preveč alkalna, jih nevtralizira, odstranjuje pa tudi neprijetne vonjave iz tal. Za zbita poškodovana tla dodamo kamninsko moko dvakrat letno v količini 10 kg /100m2. 

Kako do dobre prsti

Spreminjanja poškodovanih tal v plodna se je potrebno lotiti čim prej, oziroma takoj, ko so groba gradbena dela končana in ne šele takrat, ko bi radi že urejali in zasajevali okolico. Za to je čas takoj, ko lahko določimo končno višino in obliko terena.

Ko smo zravnali spodnjo plast tal in po potrebi naredili drenažo, dodamo in odvzamemo zemljo povsod, kjer je to potrebno. Nato pa se lotimo izboljšave prsti.

Najboljša in verjetno najcenejša možnost je, da zemljo, izkopano v gradbeni jami, spremenimo v plodna tla. Ta pot seveda ni hitra in tudi ne najlažja. Prst je treba izboljšati vsaj do globine 30 cm. To plast zrahljamo in odstranimo vse korenine plevelov. Večinoma je treba ta postopek čez nekaj mesecev ponoviti.

V zelo zbitih tleh si za začetek pomagamo tudi z dodajanjem suhega listja, sesekljanih ostankov vej, zdrobljeno slamo, pokošeno posušeno travo ali kakšno drugo organsko snov, ki jo imamo na razpolago. Odličen je tudi domači kompost.

Kljub temu, da vse to dodamo in upoštevamo vse nasvete, pa se poškodovana prst ne bo kar čez noč spremenila v rodovitno humusno zemljo. Tudi v naravi traja kar nekaj časa, da nastanejo plodna tla. Potrebno bo kar nekaj let previdnega obdelovanja in stalnega dodajanja organske snovi, da se bo zemlja po lastnostih približala vrtni zemlji, na kateri bo večina rastlin dobro uspevala.

Dodajanje kupljene zemlje

Včasih, ko je zemlje res premalo, jo naročimo in nam jo pripeljejo s tovornjakom v večjih količinah. Vendar pa se moramo zavedati, da je ta zemlja lahko vprašljive kakovosti in pogosto ravno tako mrtvica, izkopana nekje globoko v gradbenih jamah. Če imamo srečo, v njej ne bo težkih kovin in drugih različnih strupenih snovi.

Ta preprost test vam bo dal osnovno predstavo o kislosti tal, vendar za popolno analizo in priporo čila glede gnojenja in izboljšave tal je priporočljivo, da pošljete vzorec v strokovni laboratorij.

Tako je bolje oživiti svojo poškodovano zemljo ali pa za hitrejši učinek poleg tega, da zemljo vsevprek obogatimo z organsko snovjo, raje na mestih, kjer bodo gredice uporabimo kakovostno Plantella Vrtno zemljo. Lahko pa si za začetek vsaj na zelenjavnem vrtu zgradimo visoke grede, ki jih napolnimo s kakovostnim organskim materialom in zemljo.

Besedilo in foto: Nevenka Breznik Beton, univ. dipl. inž. agr.