Priprava trave na zimo pozno jeseni je ključnega pomena za njeno zdravje in vitalnost. Pravilna prehrana, redno košenje, prezračevanje ter temeljito čiščenje zelenice so osnovni koraki, ki zagotovijo, da bo trata pomlad dočakala močna in zdrava. Mraz, sneg, zimska vlaga in suša lahko namreč resno poškodujejo travo, medtem ko se na šibkejših predelih hitro razširijo bolezni.

Jeseni več ne gnojimo z dušikovimi gnojili

Pri jesenskem gnojenju lahko storimo številne napake. Pogosto namreč uporabljamo gnojila, ki smo jih uporabljali med rastno sezono, kar je lahko problematično. Ta gnojila namreč vsebujejo preveč dušika, kar pospeši rast mladih travnih bilk. Ta mladica je občutljiva na mraz in neugodne vremenske razmere, kar pomeni, da pomlad lahko pričaka poškodovana ali celo propada. Trata pred zimo potrebuje predvsem kalij in nekaj fosforja, saj ta dva elementa spodbujata rast in krepitev korenin, kar omogoča boljše prezimovanje in večjo odpornost trave.

Zato si zapomnimo: od septembra naprej ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, temveč uporabimo gnojilo, obogateno s kalijem in fosforjem, kot je Plantella Specialno jesensko gnojilo za travo. 1 kg tega gnojila zadostuje za površino od 33 do 50 m².

Zadnja košnja naj bo pred zmrzaljo

Jeseni trato kosimo čim dlje, čeprav rast postane počasnejša. Zadnjo košnjo opravimo pred prvo zmrzaljo in pri tem pazimo, da ne kosimo prenizko; trata naj ostane na višini približno 5 cm. Pokošeno travo je treba pograbiti, da zaradi vlage ne zgnije. Po prvi zmrzali trato pustimo pri miru in se izogibamo obremenjevanju, če je le mogoče, tudi ne hodimo preveč po njej. Hoja po zmrznjeni zelenici namreč polomi travne bilke in poškoduje koreninski sistem.

Odstranimo odpadlo listje

Jeseni se na trati nabira odpadlo listje. Če ga je le malo, se lepo razgrajuje in ne predstavlja težav. Vendar pa, če imamo na trati veliko listopadnih dreves ali grmovnic, listja postane preveč, zato ga je treba redno grabiti. Prekomerna količina listja lahko zakriva travo in preprečuje dostop svetlobe, kar upočasni rast trave in oslabi njen razvoj. Poleg tega se lahko pod nabranim listjem zadrži vlaga, kar povečuje tveganje za razvoj glivičnih bolezni in gnitje trave. Zato je redno odstranjevanje odpadlega listja ključno za ohranjanje zdravja in vitalnosti vaše trate.

Mah odstranjujemo previdno

Kadar je jesen vlažna in deževna, se na določenih mestih, zlasti na golih površinah ali v senci, pogosto pojavi mah. Mah se s trosi zelo hitro razmnožuje, zato ga lahko kmalu opazimo v večjih količinah. Nikakor ga ne odstranjujmo fizično z grabljami ali drugimi mehanskimi metodami, saj bi s tem le razširili njegove trosi naokoli.

Plastenka z 1 litrom sredstva zadostuje za površino 20 m², poraščeno z mahom.

Prezračevanje aktivne trate

Če je bila trata v sezoni zelo obremenjena, kar pomeni, da smo po njej pogosto hodili, jo uporabljali kot rekreacijsko površino ali otroško igrišče, jo je potrebno prezračiti. Prezračevanje je prav tako priporočljivo, kadar so tla težka in glinena. Po zračenju površino obdelamo z Plantella Izbranimi kremenovimi peski, ki jih enostavno pometemo v odprtine s pomočjo metle. Pomembno je omeniti, da trata, mlajša od dveh let, ne potrebuje prezračevanja.

Zaščita proti snežni plesni

Snežna plesen je bolezen, ki se na trati pokaže spomladi, ko sneg skopni. Prvi znaki okužbe so okrogli madeži odmrle trave, ki se v vlažnem vremenu obdajo z belkastim, plesnivim kolobarjem. Ta bolezen lahko povzroči resno škodo na trati, zlasti na mladih površinah, tistih na težjih tleh, območjih z visoko podtalnico ter na tistih, ki so prenasičena z dušikom. Zanimivo je, da okužba običajno poteka že poleti, čeprav plesen opazimo šele spomladi, ko se rast trave hitro povečuje in lahko prekrije znake okužbe. Mraz bolezni ne uniči, saj lahko gliva, odgovorna za snežno plesen, preživi tudi pri temperaturah do -20 °C. Poleg tega lahko pH tal vpliva na pogostnost bolezni, saj je ta bolj izrazita na alkalnih tleh.

Besedilo in foto: Nevenka Breznik Beton, univ. dipl. inž. agr.