Sibirska borovnica, znana tudi kot haskap jagoda, je dragulj severnih krajev, ki osvaja srca ljubiteljev sadja po vsem svetu. Ta izjemna jagoda ni le estetsko privlačna s svojimi modrikasto-vijoličnimi plodovi, ampak je tudi prava zakladnica hranilnih snovi. Haskap jagoda, ki izvira iz hladnih regij Sibirije in severne Japonske, se ponaša z edinstvenim okusom, ki spominja na kombinacijo borovnic, malin in bezga. Zaradi svoje izjemne odpornosti na mraz in hitro rastočega habitusa je postala priljubljena izbira med vrtnarji in pridelovalci, ki iščejo robustno in hranilno bogato sadje.

Poleg tega je haskap jagoda znana po svoji izjemni vsebnosti antioksidantov, vitaminov in mineralov, zaradi česar jo mnogi uvrščajo med t.i. superživila. V naslednjih vrsticah bomo raziskali vse prednosti te fascinantne rastline ter se poglobili v njeno zgodovino, pridelavo in koristi za zdravje.

Odporen grmič, ki navdušuje s svojimi zdravilnimi plodovi

To so predvsem odporne, manj zahtevne, trpežne grmičaste rastline. V višino zraste do 1 m. Rastlina začne odganjati zgodaj spomladi. Rumeni cvetovi se na poganjkih pojavijo že v marcu in prenesejo mraz do -12 °C. S prvimi zrelimi plodovi nas razveseli že konec maja. So sladko kiselkastega okusa in spominjajo na okus naše gozdne borovnice s priokusom maline in bezga. Vsebujejo veliko vitaminov in antioksidantov. Plodovi so sočni, temnomodre barve, različnih oblik, podolgovati, dolgi 2-4 cm, a odvisno od sorte.

Katere sorte bodo najbolje obrodile?

Danes so na trgu nove rodne sorte z velikimi podolgovatimi plodovi. Priporočamo nabavo naslednjih sort: ‘Vostorg’, ‘Jugana’, ‘Boreal blizzard’, ‘Boreal beast aurora’, ‘Honey bee’, ‘Prohuniška zgodnja’ … Naštete sorte imajo velike, tudi do 4 cm velike plodove in obilno
rodijo.

Idealni pogoji za gojenje haskap jagode

Zaradi svoje odpornosti na nizke temperature in prilagodljivosti glede talnih pogojev je sibirska borovnica primerna za gojenje v različnih hladnejših podnebjih. Najbolje uspeva na sončnih, dobro zračnih legah, v globokih, zračnih, s humusom bogatih tleh. Težje prenaša daljša sušna obdobja. Ne uspeva v kislih, izrazito težkih, nezračnih ali zamočvirjenih tleh.

Sajenje in vzgoja

Že pred sajenjem pripravimo z organskimi snovmi bogata tla. Celotno površino pognojimo z organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik.

Sadimo jih na razdalji od 0,8 m do 1,5 m v vrsti in v medvrstni razdalji do 2,5 m. Če sadimo na malo težjih tleh, sadike posadimo na rahel greben višine do 10 cm. Po sajenju sadiko primerno prikrajšamo na okoli 15 cm višine, da bo bolje odgnala in se v letu sajenja lepše in bolje obrasla.

Sadiko nato vzgajamo kot grm. Haskap jagoda najbolje rodi na enoletnem lesu (tam so tudi najkvalitetnejši plodovi), zato vsako leto izrežemo do 20 % starega lesa, da ponovno dosežemo bujnejšo rast in vzpodbudimo rast novih enoletnih mladih poganjkov in obnavljanje grma.

Že posajene rastline vsako leto dognojimo z Bio Plantella Nutrivitom za jagodičevje.

Oskrba in obiranje sibirske borovnice

V poletnem sušnem obdobju jih občasno dobro zalijemo, saj ne prenašajo daljše, večje suše niti izredno visokih temperatur (npr. nekaj dni nad 30 °C). Sicer so dokaj odporne na bolezni
in škodljivce. Plodovi so slastna hrana pticam, zato grme, ki pričnejo zoreti, zaščitimo z mrežo proti pticam.

Plodovi dozorevajo odvisno od sorte od konca maja do začetka julija. Zreli plodovi so v notranjosti temno rdeči in se brez težav ločijo od rastline. Ne zorijo hkrati, zato jih obiramo postopno. V polni rodnosti lahko na dobro oskrbovanem grmu pridelamo do 3 kg okusnih sadežev. Plodovi so bogati z vitamini, zlasti s C-vitaminom, in antioksidanti.

Primerni so za svežo prehrano, lahko pa jih tudi zamrznemo ali predelamo v marmelado. Odlični so v smutijih.

Avtor: Davorin Gamser, univ. dipl. inž. agr.

---