Spomladanska pozeba: Kako zaščititi rastline pred škodljivo zmrzaljo

Čas branja: 3 min

Spomladanska pozeba je ena največjih groženj za vrtnarje in kmetovalce, saj lahko nenadne nizke temperature v aprilu in maju povzročijo veliko škodo na rastlinah. Cvetoče sadno drevje, vinogradi, zelenjavne sadike in okrasne rastline so še posebej občutljivi na spomladanski mraz, ki lahko uniči cvetove in zavre rast. Zaradi podnebnih sprememb so nenadne temperaturne spremembe vse pogostejše, kar pomeni, da je zaščita rastlin pred pozebo ključnega pomena.

Klimatske spremembe in njihov vpliv na rastline

Klimatske spremembe povzročajo večja temperaturna nihaja, kar vpliva na zgodnejše cvetenje dreves in rastlin. V toplejših letih se rastline začnejo prebujati hitreje, kar povečuje tveganje za zmrzal, ki lahko poškoduje cvetove in mlade poganjke ter posledično pridelek.

Kje so rastline najbolj ogrožene?

Sadovnjak: Marelice, breskve in slive ter jablane in hruške so izjemno občutljive na pozebo, saj cvetijo zgodaj. Pozeba lahko uničijo cvetove, kar vodi v pomanjkanje plodov.

Vinograd: Mlade trte, ki začnejo brsteti že v aprilu, so zelo občutljive na zmrzal. Škoda na brstih lahko zmanjša pridelek v sezoni.

Zelenjavni vrt: Solate, korenje in plodovke so občutljive na pozebo, zlasti v fazi zgodnjega razvoja rastlin.

Zakaj so te vrste najbolj na udaru?

  1. Zgodnje brstenje in cvetenje: Pomladanske pozebe so posebej nevarne za drevesa in grmovnice, ki začnejo brsteti zgodaj. Ko so cvetovi že odprti, so zelo občutljivi na mraz.
  2. Zgodnje sajenje zelenjavnih kultur: V toplejših letih se vrtnarji pogosto odločijo za zgodnje sajenje, vendar so te rastline še vedno izpostavljene tveganju nizkih temperatur.
  3. Zaviranje rasti v višjih legah: Na območjih, kot so Pohorje in Koroška, rastline počasi začnejo rasti zaradi hladnejših jutranjih temperatur, kar povečuje verjetnost poškodb ob pozni zmrzali.

Tabela občutljivosti rastlin na spomladansko pozebo

Sadno drevje

Razvojna fazaTemperatura, pri kateri lahko pride do poškodb
Zaprti cvetni brstido -4 °C
Napihnjeni brsti (tik pred cvetenjem)-2,5 °C do -4 °C
Odprti cvetovi-2 °C do -3 °C
Mladi plodiči-1 °C do -2 °C

Vrtnine

Skupina vrtninTemperaturna odpornostPrimeri vrtnin
Zelo odporne vrtninedo -10 °C ali večOhrovt, brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt, por, motovilec, špinača
Srednje odporne vrtninedo -5 °C do -7 °CZelje, korenje, pastinak, rdeča pesa, brokoli, redkvica
Občutljive vrtnine-1 °C do -3 °CSolata, cvetača, fižol, bučke, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevec, krompir (mladi poganjki)

Pri sajenju plodovk (paradižnika, paprike, jajčevca, …) in fižola naj se nam ne mudi – od prezgodnjega sajenja imamo lahko več težav kot koristi.

Koristni napotki za zaščito rastlin pred spomladansko pozebo

Zamikanje setve in sajenja
Če se spomladanske pozebe pogosto pojavljajo, razmislite o kasnejši setvi in sajenju občutljivih vrtnin. S tem zmanjšate tveganje poškodb zaradi nizkih temperatur in omogočite rastlinam boljše pogoje za rast. Počakajte, da mine nevarnost jutranjih zmrzali in se tla dovolj ogrejejo za zdravo ukoreninjenje mladih rastlin.

Spremljanje vremenske napovedi
Redno preverjajte vremensko napoved, še posebej v obdobju od marca do maja, ko lahko temperature nepričakovano padejo pod ledišče. Bodite pozorni na opozorila o morebitnih zmrzalih in pravočasno pripravite zaščito za občutljive rastline, na primer s pokrivanjem s kopreno, folijo ali jutranjim zalivanjem tal, ki zadržuje toploto.

Uporabite zaščitne mreže in agrofolijo
Zaščita rastlin z agrokopreno pomaga pri ohranjanju toplote okoli rastlin. Tovrstne zaščite so še posebej koristne v začetni fazi rast zelenjadnic.

Oroševanje sadnega drevja
V sadovnjakih lahko uporabite oroševanje kot zaščito pred pozebo. Ko voda na drevesih zmrzne, se tvori plast ledu, ki ščiti cvetove pred zmrzaljo.

Vloga aminokislin pri zaščiti rastlin pred spomladansko pozebo

Aminokisline imajo ključno vlogo pri krepitvi odpornosti rastlin na nizke temperature in druge stresne dejavnike.

Redno gnojenje z organskimi gnojili, ki vsebujejo aminokisline, izboljšuje presnovo rastlin, spodbuja tvorbo beljakovin ter povečuje odpornost celic na temperaturne šoke.

Kako aminokisline pomagajo rastlinam?

  • Zmanjšujejo stres zaradi nizkih temperatur – aminokisline, kot sta prolin in arginin, pomagajo rastlinam pri osmotski regulaciji, s čimer zmanjšajo poškodbe zaradi zmrzali.
  • Spodbujajo hitrejšo regeneracijo – po izpostavljenosti mrazu rastline hitreje obnovijo poškodovane celice in nadaljujejo rast.
  • Krepijo celične stene – aminokisline sodelujejo pri sintezi lignina in drugih strukturnih komponent, ki povečajo mehansko odpornost rastline.
  • Izboljšujejo absorpcijo hranil – delujejo kot kelatorji za minerale, kar rastlinam omogoča boljšo dostopnost ključnih hranil, kot so kalij, kalcij in magnezij.

Za najboljši učinek je priporočljivo rastline zaliti s pripravki, kot je Bio Plantella Vita, dan pred napovedanimi nizkimi temperaturami ter ponovno naslednji dan po pozebi. Tako jim omogočimo optimalno podporo pri okrevanju in nadaljnji rasti.

Izdelki Plantella so rezultat dolgoletnega znanja, preverjenih raziskav in tehnoloških inovacij priznanega slovenskega proizvajalca Unichem. Ker smo na njih izjemno ponosni, smo jih označili s posebnim pečatom Testirana učinkovitost.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI:

Več PLANTELLINIH vrtnarskih nasvetov?

Naročite jih v svoj e-nabiralnik
Spremljajte praktične nasvete za svoj vrt.
Pridobite nove ideje za vrtnarjenje.
Preverite ponudbo naših izdelkov.