Jeseni, ko pripravljamo tla za prihodnjo sezono, je skrb za humus še posebej pomembna. Z njim ne le hranimo rastline, ampak tudi rahljamo zemljo, preprečujemo erozijo in varujemo mikroorganizme, ki so osnova za življenje v tleh. Z ekološkimi gnojili, kompostom in zelenim gnojenjem lahko ta naravni zaklad ohranimo in povečamo – za bogatejši pridelek in zdrav vrt v prihodnjih sezonah.

Humus je srce rodovitne zemlje – kompleks organskih in anorganskih spojin, ki rastlinam zagotavlja hranila, vitamine in rastne hormone ter ohranja strukturo tal. Že v antiki so filozofi opazili skrivnostno moč zemlje, a šele sodobna znanost je razkrila, kako ključna je prisotnost humusa za zdrav vrt.

Humus je sestavljen iz organskih komponent, kot so huminske in fulvo kisline, humin. Drugi del pa je anorganski, sestavljajo ga različni minerali, ki služijo kot osnovna hranila za rastline. Organski del humusa nastane z oksidacijo organske snovi, pri kateri sodelujejo mikroorganizmi in številni drugi prebivalci tal, ki presnavljajo organsko snov. Gre za reciklažo organske snovi.

Zaradi procesov med nastajanjem je humus rjave do skoraj črne barve. Nastaja v vseh tipih tal, kjer je prisotna organska snov. Zemlja je različnih barv, od sive, rdeče, rjave do črne. Vendar svetla barva ne pomeni, da humusa ni, saj je obarvanost odvisna od kamninske podlage in vsebnosti mineralov v zemlji.

Humus je prisoten tudi v šoti, ki je tudi naravna »prst«. Največ ga vsebuje črna šota.

Vloga humusa v tleh

Zdaj ko si predstavljamo humus kot kompleksno organsko molekulo, na katero so vezana hranila, vidimo, kaj je vloga humusa. To je vezava hranil in njihovo počasno sproščanje v daljšem časovnem obdobju. Poleg hranil pa se v take kompleksne spojine vežejo tudi vitamini, rastni hormoni in številne druge spojine, ki jih rastline potrebujejo za svojo rast.

Velik vpliv ima na strukturo zemlje – v peščeni zemlji povezuje talne delce med sabo. Prav povezovanje delcev pa ima vpliv v zbiti, težki, glineni zemlji, kjer se vriva med glinene delce in tako rahlja zemljo.

Pomembno vlogo humus igra pri tleh, ki so bila onesnažena, kot posledica naravne nesreče, kjer je prišlo do izpustov škodljivih snovi ali enostavno pri povečani uporabi fitofarmacevtskih sredstev ali pretirani uporabi mineralnih gnojil. Tako se na humusni kompleks vežejo težke kovine, fosfati, nitrati, …

Zakaj se humus v vrtnih tleh zmanjšuje čez zimo?

1. Mineralizacija
   • Organska snov v tleh, vključno s humusom, se naravno razgradi na posamezna hranila, ki so dostopna rastlinam. Ta proces se čez zimo nadaljuje, tudi če rastline počivajo.
2. Erozija
   • Močni vetrovi in padavine pozimi odnašajo zgornji sloj zemlje skupaj s humusom in hranili.
3. Izguba mikroorganizmov
   • Če so tla osiromašena, premalo zastirana ali nepravilno obdelana, se uniči pomembna skupina mikroorganizmov, ki sodelujejo pri tvorbi in vzdrževanju humusa.
   • Posledica je manj rodovitna zemlja, počasnejša rast rastlin in manjši pridelek spomladi.

Ključ: čez zimo je za ohranjanje humusa pomembno, da tla niso gola – zastirka, preostale rastline ali zimsko zeleno gnojenje preprečujejo izgubo humusa in podpirajo življenje v tleh.

Kako zmanjšujemo erozijo?

Če je naš vrt prazen in vrtna tla gola, hitro pride do erozije in zmanjševanja humusa. Temu se lahko izognemo tako, da:

• poskrbimo, da na vrtu tla niso gola – na vrtu naj ves čas rastejo vrtnine
• na tla položimo zastirko (npr. slama, pokošena trava, miskant, neokuženo listje)
• na vrt posadimo rastline za zeleno gnojenje (bodisi pustimo rastline, ki jih nismo pobrali – radič, špinača …, bodisi so to lahko ozimna žita, križnice, …). Te pustimo do pomladi (ali drugega dela leta) in jih z lopato vdelamo v tla ob obdelavi tal pred sajenjem novih vrtnin.

Vzdrževanje in povečevanje humusa

Jeseni nam je osnova organsko gnojenje z ekološkim gnojilom v obliki peletov Plantella Organik. Gnojilo je termično obdelano, kar pomeni, da ne vsebuje nobenih bolezni, škodljivcev ali semen plevelov. Vsebuje pa veliko huminskih in fulvo kislin, ki so osnovni gradniki humusnega kompleksa.

Tako vplivamo direktno na procese humifikacije – tvorjenje humusa v domači zemlji. Gnojilo potresemo po zemlji pred dežjem (lahko tudi potresemo v suhem vremenu in dobro zalijemo), da se hranila raztopijo in so na voljo rastlinam. Velik pomen za ohranjanje življenja v naših vrtnih tleh igra tudi organska snov v obliki komposta iz rastlinskih ostankov ali živalskih gnojev.