Vročinski val v vinogradu: ukrepi in praksa

Čas branja: 2 min

Vročinski vali postajajo v Sloveniji vsakoletni pojav, četudi so bili še pred desetletjem prej izjema kot pravilo. Med vročinskim valom moramo v vinogradu ukrepati preudarno in pravočasno, da je škoda na pridelku čim manjša. Kako pa to storimo, da niso posledice prehude?

Kako postopamo ob vročinskem valu v vinogradu?

Vročinski stres na vinski trti je posledica več dejavnikov in ne samo visoke temperature zraka, saj v določenih letih nastopi vročinski stres na trti že po 3-4 dneh s temperaturami nad 35 °C, v drugih pa šele ob temperaturah nad 40 °C. Največji vpliv na pojav vročinskega stresa v vinogradu ima količina vode v tleh, saj ko ima trta na razpolago v tleh dovolj vode, postane trta precej tolerantna tudi na vročino.

V vročinskem stresu se na trti zaustavi rast in razvoj mladik ter preostalih zelenih delov trte, pospeši se staranje listov, pojavijo se nekroze, prekinejo se fiziološki procesi, predvsem fotosinteza, na jagodah in pecljevini se pogosto pojavijo ožigi, jagode se razbarvajo, rodnost se zmanjša tudi do 5 % na dan in še več. Ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov vročinskega stresa na trto so dolgoročni in kratkoročni.

Priporočeni ukrepi za varstvo vinograda v času vročinskega vala:

Dolgoročni ukrepi:

  • vzdrževanje trt v čim boljši kondiciji, predvsem z vsakoletnim ustreznim gnojenjem,
  • povečanje organske snovi v tleh,
  • povečanje vodozadrževalnih sposobnosti tal,
  • sajenje manj občutljivih sort,
  • ureditev ustrezne smeri vrst trt in še več.

Kratkoročni ukrepi, ki se jih priporoča ob dolgotrajnem vročinskem stresu:

  • zmanjšanje listne stene,
  • zmanjšanje pridelka,
  • zastiranje ter mulčenje medvrstnega prostora, s čimer se vsaj nekoliko zmanjša izhlapevanje vode iz tal.
  • Če je možno namakanje vinograda, se priporoča začetek namakanja trt že 4 – 5 dni pred napovedanim vročinskim valom, da se poveča količino vode v tleh, predvsem v zgornjih plasteh tal. V mlajših vinogradih, predvsem v tistih najmlajših se priporoča zalivanje trt, predvsem v peščenih oziroma skeletnih tleh.
  • Pred vročinskim valom bi bilo morda priporočljivo tudi škropljenje oziroma nanos bele gline po celotni trti, predvsem pa na grozde. Previdnost je potrebna tudi po vročinskem valu, predvsem zaradi bolezni ali škodljivcev, ki hitro izkoristijo poškodbe na trtah, ki jih je povzročila vročina.

Šok pri rastlini zmanjšamo z dognojevanjem (talno, foliarno) s tekočim gnojilom, ki vsebuje aminokisline Bio Plantella Vita.


DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: