Vrtnine imajo različne potrebe po hranilih

Kako vemo, koliko gnojiti?

Da določimo točno koliko gnojila in v kakšni obliki ga moramo dodati vrtninam, moramo poznati nekaj dejstev o svojem vrtu. Najlažje bomo določili koliko, če bo poznali in prepoznali sledeče osnove:

  • potrebo oziroma porabo hranil za posamezno vrsto vrtnin glede na razvojno fazo, v kateri je (raste ali že cveti, so že plodovi na njej)
  • založenost tal s posameznimi elementi, organsko snovjo (tla damo v analizo v laboratorij)
  • količino organske snovi, ki smo jo pustili na našem vrtu. To so organski ostanki, ki jih nismo vrgli na kompost, zastirka ali rastline za zeleno gnojenje.
  • prepoznati moramo naš tip tal. Dovolj je, da smo si na jasnem, če so tla peščena ali glinena.
  • vremenske razmere so pomembne, saj količina padavin in število sončni dni ima pomembno vlogo pri vzgoji vrtnin.
  • razmislimo, ali bomo gnojilo le preko tal ali bomo uporabljali tudi foliarno dognojevanje.

Količino gnojenja najlažje načrtujemo s kolobarjem

Ker imamo na vrtu veliko število različnih vrtnin, je najbolje upoštevati pravila 4-letnega kolobarja ter dobrih in slabih sosedov. Da si olajšamo to delo, uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si.

Tukaj gre za osnovno, temeljno gnojenje, ki ga izvedemo prvič pred setvijo ali sejanjem. Gnojenje po poljinah:

  1. poljina: 2 kg / 10 m². Sem sodijo plodovke (paradižnik, jajčevci, paprike, bučke, buče, čili, …), kapusnice (ohrovt, zelje, cvetača, …) in krompir
  2. poljina: 1 kg / 10 m². Sem sodijo solatnice, špinačnice in korenovke (rdeča pesa, koleraba, korenje, …)
  3. poljina: 0,5 kg / 10 m². Sem sodijo čebulnice (čebula, česen, por, stoletna čebula, drobnjak, …)
  4. poljina: ne gnojimo. Sem sodijo stročnice (grah, fižol, bob, …), ki v simbiozi s koristnimi bakterijami tvorijo dušik, ki je uporaben za številne druge vrtnine. Seveda do tega pride le v rodovitnih in zdravih tleh.

Zakaj uporabljati organska gnojila?

  • z organskim gnojenjem ustvarjamo mrvičasto strukturo tal (rahla tla), v kateri rastline najbolje uspevajo
  • organska snov je shramba hranil, vode za rastline in številnih kompleksnih spojin, ki jih rastline potrebujejo: aminokisline, vitamini, antibiotiki, rastni hormoni
  • ustvarijo se dobri pogoji za simbiozo koristnih gliv z rastlinami na vrtu

Kdaj je katero organsko gnojilo najboljše?

Kaj je NPK?

Kalij (K) je pomemben za trdnost rastline in razvoj koreninskega sistema. Pomemben je za tvorbo plodov, saj z zadostno količino kalija postanejo ti večji, bolj kakovostni in zdravi. Pomembno vlogo igra tudi pri odpornosti rastline na stres. Veliki porabniki kalija so tiste rastline, ki tvorijo plodove, zato plodovke (paradižnik, jajčevec, paprike, čili,…), kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt,…) in krompir gnojimo z organskim gnojilom Plantella Organik K, ki vsebuje veliko naravnega kalija.

Pomembno vlogo igrajo tudi mikrohranila.

Magnezij (Mg) je pomemben del klorofila in s tem fotosinteze. Pomanjkanje magnezija prepoznamo kot bledico starejših listov. To je resna težava, saj se procesi fotosinteze močno zmanjšajo in je rast ustavljena.

Žveplo (S) je pomemben element prehrane, ker je sestavni del beljakovin v rastlinah. Brez žvepla čebula (in ostale čebulnice) ne bo okusna in ne bo »pekla«.

Železo (Fe) sodeluje pri fotosintezi in vezavi dušika v rastlini. Pomanjkanje železa prepoznamo kot bledico mladih listov in poganjkov. Ko se težava pojavi, jo lahko rešimo z dognojevanjem, zato rastline zalijemo ali foliarno (preko listov) pognojimo s Plantella Tekočim železom.

Bor (B) sodeluje pri tvorjenju plodov, sladkorjev in pravilni rasti rastline. Pomanjkanje bora opazimo kot pokanje rože cvetače ali glav zelja v drugače povsem normalnih pogojih za rast. Bor lahko dodamo založno za eno sezono v tla že jeseni ali še bolje, z njim pognojimo rastline večkrat tekom rastne sezone.

DELI S SVOJIMI PRIJATELJI: